Kolesarski arhitekturni krog: "Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma"

Objavljeno:

Ljubljanska kolesarska mreža v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v soboto, 17. maja vabi na letošnji prvi kolesarski »arhitekturni krog«, tokrat namenjen še kako zanimivi in aktualni tematiki – stanovanjski gradnji v času socializma.

Martina Malešič, raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je prijazno sprejela našo pobudo, da si naselja, stanovanjsko gradnjo iz obdobja od konca 2. svetovne vojne do začetka osemdesetih let, o katerih je februarja letos predavala v Stari mestni elektrarni, ogledamo tudi v živo – na kolesu.

Na dobrih 20 km dolgo krožno pot v obratni smeri urinega kazalca bomo krenili ob 10. uri iz Parka Tabor in jo v mestnem jedru v približno treh urah tudi zaključili.

Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je še povečala že obstoječe pomanjkanje stanovanj, ki je izviralo iz predvojnega časa, ko za delavska stanovanja ni bilo dobro poskrbljeno. Temu sta pripomogli še deagrarizacija in intenzivna industrializacija, ki sta povzročili velik pritok ljudi s podeželja v mesta. Vse to je spodbudilo intenzivnejšo gradnjo stanovanj, ustreznejše urejanje stanovanjskih razmerjih in novo uveljavitev inštituta stanovanjskih pravic. Obnova stanovanjskega fonda in izboljšanje stanovanjskih razmer z namenom, da bi bilo stanovanje dostopno vsakomur, je bila eno izmed prednostnih nalog socialnega programa jugoslovanske socialistične ureditve.

Državno vodena stanovanj­ska gradnja iz časa socializma je dodobra zaznamovala podobo in značaj jugoslovanskih naselij. V Sloveniji tako še danes 40 % obstoječe večstanovanjske gradnje predstavljajo stavbe, ki so bile zgrajene med letoma 1946 in 1985. Stanovanjska naselja iz časa modernizma se sicer danes v večini primerov kažejo v klavrni podobi nezadostnih bivanjskih standardov, neprimernih prenov, slabega vzdrževanja, prevelike gostote prebivalstva in pomanjkanja parkirnih površin. Kljub temu pa še vedno ohranjajo sled izjemno naprednega obdobja v razvoju slovenske kolektivne stanovanjske arhitekture, ki se kaže v nespornih kvalitetah, kakršne so veliki odprti prostori med bloki, bogato zelenje, inovativne gradbene tehnologije, pestre stanovanjske tipologije in premišljeni tlorisi stanovanj.

Postaje kolesarskega »arhitekturnega« kroga

Iz Parka Tabor nas bo pot najprej vodila proti Savskemu naselju, ki se je v povojnem času intenzivno dograjevalo več desetletij, zaradi česar srečujemo v njem različne ureditve in tipe stanovanjskih stavb. Šele zazidalni načrt leta 1959 je posamezne stavbe povezal v stanovanjsko sosesko. Po večdesetletnem premoru se v zadnjem času ponovno pojavljajo težnje po vzpostavitvi aktivno delujoče skupnosti. Napredovali bomo proti severu k bežigrajski soseski BS3 - Stožice (1970-77). Njena urbanistična zasnova (Mitja Jernejec, Vesna Ferluga) je obudila idejo notranje ulice v naselju, bele strešine stolpnic (Ilija Arnautović) pa so obogatile mestno silhueto. Iz Bežigrada bomo prestopili v šišensko stanovanjsko naselje, ki je bilo kot eno prvih povojnih večjih naselij zgrajeno po modernističnem principu mesta v parku ob industrijskem kompleksu Litostroj (1947-51). Po Celovški cesti bomo dosegli Šišensko sosesko 6, eno izmed prvih zaključenih stanovanjskih sosesk, ki so se v poznih 60. letih začele graditi v Ljubljani (urbanizem: Aleš Šarec in Janez Vovk, arhitektura: Ilija Arnautović in Aleksander Peršin). V naselju bomo občudovali prijetne ambiente v zavetju nižjih blokov, velike zelene površine in izločitev avtomobilskega prometa iz sredine naselja. Nadaljevali bomo do terasastih blokov v Kosezah arhitekta Viktorja Pusta (1974), ki v našem prostoru predstavljajo sicer redek, a učinkovit tip terasastega stanovanjskega bloka. Ta željo po intimnejših stanovanjskih enotah združuje z visoko izrabo zemljišča. Pot nas bo nato vodila po Poti spominov in tovarištva mimo Koseškega bajerja in vse do Barja, do naselja Murgle. Murgle so nastajale istočasno kot ostala ljubljanska naselja, ki jih bomo videli na »arhitekturnem krogu«, a se od njih bistveno razlikujejo po nizko-gosti zazidavi in izključni uporabi tipa enodružinske hiše, vrstne ali atrijske. Zasnovala sta jih arhitekta Marta in France Ivanšek, gradile pa so se v različnih fazah, od l. 1965 do 1980, manjša skupina hiš pa je bila grajena tudi kasneje. Iz Murgel se bomo počasi vračali nazaj v mestno središče. Če nam bosta omogočala vreme in volja, bomo naredili postanke ob morebitnih drugih zanimivih stanovanjskih predelih mesta. [divider] Martina Malešič je raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, dejavna v več strokovnih organizacijah. Njeno področje raziskovanja je slovenska arhitektura, oblikovanje in urbanizem 20. stoletja.

Sorodno:

Brati Kapital v 21. stoletju (Močnik, Kogej, Rutar)

Pikettyjev Kapital v 21. stoletju je ambivalentno delo. Na ravni ekonomske teorije in analize deluje hkrati prevratno in konservativno. Z obravnavo dolgoročnih trendov neenakosti v središče ekonomske teorije in analize postavlja tisto, kar je iz nje že dolgo časa izključeno, namreč zgodovinsko razse...

EVROPSKE (DEZ)INTEGRACIJE - okrogla miza

Vabimo vas na okroglo mizo, ki bo v petek, 25. Aprila, ob 19. uri v stolpu Škrlovec v Kranju (v neposredni bližini Layerjeve hiše na Tomšičevi 32).

Združena Evropa je na razpotju. Slogani o miru, blaginji in sožitju evropskih držav danes nimajo več nikakršne utemeljitve v obstoječih družbenih ok...

Gáspár Miklós Tamás: pogovor z avtorjem ob izidu knjige Komunizem po letu 1989

»Sanje, v katerih svoboda pomeni konec politike, so sanje morilca,« je Tamásevo nadaljevanje opozorila Rose Luxemburg o svobodi drugače mislečih.

Kaj se je dejansko zgodilo leta 1989, danes čedalje bolj spoznavamo na lastni koži. Kako je to obdobje v širšem svetovnozgodovinskem, sistemsko-političn...

Med volitvami in oblastjo: Javna tribuna o Grčiji po zmagi Sirize

V nedeljo, 25. januarja 2015, je grška Siriza izbojevala eno največjih volilnih zmag v zgodovini socialistične levice. S preko 36 odstotkov volilnih glasov je zaradi posebnosti grškega političnega sistema, po kateri relativni zmagovalki volitev pripade dodatnih 50 parlamentarnih mest, v državnem par...

Moishe Postone: kritična teorija in sodobna levica

Moishe Postone je eden od najvidnejših sodobnih predstavnikov teoretske tradicije kritične teorije družbe in avtor številnih del iz področja kritike politične ekonomije ter judovskih študij. Njegovo najodmevnejše delo je monografija Time, Labor, and Social Domination (1993), v kateri prek kritike...

O pisanju zgodovine (Močnik, Centrih, Jerše)

Lani je pri Založbi *cf. izšla knjiga sociologa Rastka Močnika O pisanju zgodovine. Knjigo v prvi vrsti odlikuje prvina, ki jo je Althusser pripisal pristni teoretski intervenciji: v polje dominantne zgodovinopisne vednosti namreč poseže s produkcijo in reprodukcijo epistemološkega reza, ki zarisuje...

AAA: Odpis, revizija, drugačna politika (Jug, Breznik, Vuksanović, Furlan)

Priznana poznavalca dolžniške krize svetovnega juga iz 80. let sta se v tej knjigi usmerila k dolžniški krizi v Evropi. Analiza vzrokov zadolževanja in terapije dolžniške krize ju pripelje do sklepa, ki ga zagovarjata že desetletja v zvezi z dolžniško krizo svetovnega juga: potreben je takojšnji odp...

Okrogla miza: Delavci v podizvajalskih podjetjih ali solidarnost na preizkušnji

Dogodek organiziramo ob tožbah proti bivšim delavcem podjetja Sintal, ki naj bi zagrešili »sprevrženo dejanje«, s tem da so poskušali organizirati delavce in zahtevali spoštovanje delovno-pravne zakonodaje. Z zasebno civilno in kazensko tožbo se je vključil sodni aparat, da zajezi pisanje delavcev o...

Okrogla miza - Hočemo javno ali zasebno šolo?

Odkar je udarila ekonomska kriza, nas vlade skušajo prepričati, da mora država oklestiti svoj proračun, da se morajo javni izdatki zmanjšati. Iz tega ni izvzeto javno šolstvo. Zaposlenim so se v preteklih letih znižale plače, delovne obremenitve naraščajo, vse manj je štipendij za dijake in študente...

Okrogla miza: Kriza in preporod novinarstva

Inštitut za delavske študije in Slovensko komunikološko društvo vas vabita na okroglo mizo “Kriza in preporod novinarstva”, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 18.00 v Domu sindikatov (Dalmatinova 4, VI. nadstropje). Govorili bomo o praksah upora proti zmanjševanju pravic novičarskih delavcev in možnosti...

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Organizator: IRZU, KINO!, Zavod Udarnik, Zofijini ljubimci

Filmozofski večer: Obzornik 55 in Karl Marx med nami

Citat izvzet iz Filmskega obzornika 55, naslavlja filmski večer, v katerem se bomo spraševali kako s podobo, njeno močjo in učinki agitirati in odpirati vprašanja razrednega boja dane...

Simpozij - Kaj je kapital?

Strinjamo se lahko, da je “kapital” ime nečesa, kar danes – kot že vsaj zadnji dve stoletji – obvladuje družbeno realnost. Hkrati se lahko strinjamo, da je “kapital” v pomembnem smislu tudi ime problema te realnosti in nasploh osišče leve kritične teorije. Toda, ali ga zares znamo misliti? Podobno k...

Simpozij - Materializem in ekonomski redukcionizem

Inštitut za delavske študije vas v ponedeljek 3. novembra vabi na Simpozij o materialistični teoriji z naslovom "MATERIALIZEM IN EKONOMSKI REDUKCIONIZEM", ki bo potekal v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7).

Na dveh panelnih diskusijah se bo zvrstilo 8 prispevkov. V prvem delu ob...

Simpozij o socializaciji bančnega sektorja in javnem dolgu

Leta 2008 je svetovno gospodarstvo prizadela sistemska kriza kapitalizma, ki je po svojih uničujočih učinkih primerljiva z veliko depresijo iz let 1929-1933. Začela se je z zlomom trga drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA in se v obliki krize likvidnosti bančnega sektorja hitro razširila po cel...

Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije

Slovensko društvo za estetiko in Inštitut za delavske študije v sodelovanju z založbo Sophia in založbo Studia humanitatis ter s podporo Stare elektrarne in Zavoda Bunker vabita k udeležbi na simpoziju

UMETNOST IN MARKSISTIČNA TEORIJA V KONTEKSTU KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE, ki bo v sredo, 26. no...

simpozij Prostor in lastnina

„Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.“ Trenutno stanje zapuščenosti ogromnega števila stavb in na drugi strani ogromnega števila posameznikov brez stanovanj in institucij brez prostorov za delovanje nas je spodbudilo k odprtju problematike lastninje...

Vivek Chibber: Dve predavanji in pogovor

Inštitut za delavske študije in založba Sophia vabita na tri dogodke z ameriškim profesorjem sociologije Vivekom Chibberjem (NYU), ki bo v Sloveniji in na Hrvaškem med 24. in 27. novembrom. Chibber je avtor mnogo znanstvenih člankov, v katerih se ukvarja predvsem z imperializmom, državo, predkapital...

Vprašanja levice: Naborništvo? (Kržan, Troha)

Desetletje in pol za tem, ko je Slovenija služenje obveznega vojaškega roka povsem opustila, se vprašanje naborništva vrača v programe predvolilnih kampanj in na anketne vprašalnike javnomnenjskih raziskav. Izstop iz NATA ali povečanje njegovih sredstev? Poklicna vojska ali naborništvo? Obvezni voja...

Vznik nove feministične levice? (Mencin Čeplak, Petrović, Šiša)

IDŠ v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kuturi - Mestom žensk in Galerijo ŠKUC vabi na okroglo mizo Vznik nove feimistične levice? - Premislek o dediščini jugoslovanskega feminizma v luči novih feminističnih inicativ in oblik nove levice, ki bo potekala v četrtek, 22.10. ob 17h, v Galer...

Lea Kuhar: Predstavitev zasedbe FF (23.11.2011-23.1.2012)

»Svet bomo reševali kak drug dan!« je ob petem dnevu zasedbe FF dejal eden izmed redno zaposlenih profesorjev FF in ob glasnem aplavzu okoli 50 študentk in študentov iz svojega predavanja izgnal aktiviste gibanja Mi smo Univerza.

Kljub temu, da je aktivistom in aktivistkam med novembrom 2011 in j...