Luka Mesec: Duh leta `45

Objavljeno:

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Slovensko kinoteko vabi na filmski krožek iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v torek, 15. aprila, ob 21.00 v Slovenski kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali si bomo najnovejši film Kena Loacha Duh leta ‘45 (The spirit of ‘45), dokumentarec, ki govori ne le o nekih minulih časih, ampak o možni drugačni prihodnosti.

Filmski krožek Inštituta za delavske študije - Duh leta `45

Po koncu druge svetovne vojne je v Veliki Britaniji zavladal duh sloge, enakosti, solidarnosti in optimizma, ki prispeval, da je bil po velikem uničenju zgrajen nov svet. Njegov temelj je bila socialna država, posledica ideje o skupni lastnini, ki bi bila v korist vsem. S svojim dokumentarcem iz leta 2013 nas Ken Loach v dobi zategovanja pasov spomni, da so mogoči drugačni časi.

Na ruševinah druge svetovne vojne se je Evropa v slabem desetletju ne le postavila na noge, ampak uspela doseči zavidljivo življenjsko raven za svoje prebivalce. Ken Loach nam pokaže proces grajenja socialne države, ki ga je zaznamovalo vzdušje optimizma, enakosti in solidarnosti.

Po drugi svetovni vojni se je Evropa začela združevati, da bi postala branik dosežkov socialno pravičnejše družbe. Danes je Evropska unija vse prej kot to – prisila kapitalističnih elit, ki države sili v uničevanje civilizacijskih pridobitev in jih usmerja na pot teptanja delovnega ljudstva.

O tem, kam je izginil duh iz leta ‘45 in kakšna je lahko alternativa obstoječi Evropi, se bomo po filmu pogovarjali s sodelavcem Inštituta za delavske študije in koordinatorjem Iniciative za demokratični socializem, Luko Mesecem.

Sorodno:

Anže Dolinar: Planet opic - ključ za anatomijo opice

»Anatomija človeka je ključ za anatomijo opice. Nasprotno pa je mogoče pri podrejenih živalskih vrstah nakazovanja nečesa višjega razumeti samo, če to višje samo že poznamo.« (Marx: Uvod k Očrtom)

»To suggest that we can learn anything about the simian nature from a study of man is sheer nonsen...

Dragan Nikčević: Otroci človeštva, distopija za današnji čas

»Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej.« Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasilje postalo stvar vsakdanjika.

Otroci človeštva (Children of Men, Alfonso Cuarón, 20...

Filmski krožek Inštituta za delavske študije - Kuba, da!

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Kinoteko vabi na filmski krožek (nekdanji Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze) iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki  bo v torek, 25. marca, ob 21. uri, v Slovenski Kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali klasiko Chrisa Markerja Kuba, da! (Cuba...

Jan Princl: Matrica - kaj je Neo pojedel?

The Matrix, ta sodobna holivudska sci-fi klasika, v spektakularnem filmskem jeziku izriše danes vsem poznani občutek, da se tiste res pomembne stvari godijo, no, nekako mimo nas: Ideološki svet vsakdanjega (sámo-)doživljanja precej uspešno prikriva dejstvo, da družbi vlada nevidna, a vseprisotna maš...

Kino-katedra "Pošasti kapitalizma": Nosferatu – simfonija groze

Friedrich Wilhelm Murnau, Nemčija, 1921, 35mm, 1.33, čb, nemi, 87', svp

Grof Orlok, ki živi visoko v Karpatih, je v resnici vampir Nosferatu. To odkrije mladi Hutter, ko pride k njemu na poslovni obisk. Mladenič zjutraj na vratu zagleda sledove prstov, še bolj pa se zgrozi, ko pri Orloku opazi zan...

Maja Predalič: Blade Runner

Na šestem srečanju Kino-katedre 2016: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki, si bomo ogledali Iztrebljevalec (Blade Runner, Ridley Scott, 1982). Po projekciji sledi predavanje Maje Predalič.

Primož Krašovec & Marko Bauer: Trk

Kakor komedija težko tekmuje s stvarnostjo, saj je slednja vselej bolj farsična in absurdna od prve, ima podoben manjvrednostni kompleks tudi znanstvena fantastika. Če se je v času trilogije Blue Ant (2003-2010) še izumitelj cyberpunka William Gibson odpovedal zamišljanju prihodnosti, zato da bi zmo...

Sašo Slaček: Terminator - nelagodje v kapitalistični kulturi

Theodor Adorno je v Minimi Moralii trdil, da umetnost ne zmore reprezentirati fašizma oziroma še več, da je fašizem dokončno razgalil nezmožnost umetnosti, da reprezentira sodobno družbo nasploh. Razkorak med človeško izkušnjo, ki jo vsaka umetnost nagovarja, in družbeno realnostjo, ki je postala te...

Zdenko Vrdlovec: Oklepnica Potemkin

Predavanje v sklopu Kino-katedre, sodelovanja med Delavsko-punkersko univerzo in Kinoteko. Zdenko Vrdlovec je filmski kritik, publicist in avtor knjig o filmu.