Primož Krašovec & Marko Bauer: Trk

Objavljeno:

Kakor komedija težko tekmuje s stvarnostjo, saj je slednja vselej bolj farsična in absurdna od prve, ima podoben manjvrednostni kompleks tudi znanstvena fantastika. Če se je v času trilogije Blue Ant (2003-2010) še izumitelj cyberpunka William Gibson odpovedal zamišljanju prihodnosti, zato da bi zmogel misliti »kako čudne stvari so zdaj«, potem mora biti nekaj na tem. »Mislim, da nič ne zastari hitreje od znanstvene fantastike. Nič ne zastari hitreje od imaginarne prihodnosti. Pridobi patino arhaičnosti, še preden roman spraviš v kuverto, da bi ga poslal k založniku.« Določeni anahronizmi vseeno vztrajajo – kakor telegram. Ali seks, gon smrti in avtomobili. Gibson je pravzaprav le sledil gesti predhodnika J. G. Ballarda, ki je v uvodu k romanu Trk (uvodu, napisanem več kot 20 let kasneje) zapisal:

/.../ ravnotežje med domišljijo in resničnostjo [se je] v zadnjih desetletjih občutno spremenilo. Njuni vlogi se vse bolj menjavata. /.../ Živimo v ogromnem romanu. Pisatelju si ni več treba izmišljati vsebine romana. Domišljija je že tu. Pisateljeva naloga je izmišljanje resničnosti.

Z vsem tem v mislih smo se za večer znanstvene fantastike, ki ji morda raje rečemo spekulativna fikcija, odpovedali tako vesoljskim ladjam kot neposrednim prikazom računalnikov, čisto v dondelillovskem smislu, slednji so izumrli, saj so se stopili s teksturo vsakdanjega življenja. Konec koncev, mar obstaja kaj bolj tehnofobičnega od Sandre Bullock, ki v Mreži klofa po tipkovnici?

Sorodno:

Anže Dolinar: Planet opic - ključ za anatomijo opice

»Anatomija človeka je ključ za anatomijo opice. Nasprotno pa je mogoče pri podrejenih živalskih vrstah nakazovanja nečesa višjega razumeti samo, če to višje samo že poznamo.« (Marx: Uvod k Očrtom)

»To suggest that we can learn anything about the simian nature from a study of man is sheer nonsen...

Dragan Nikčević: Otroci človeštva, distopija za današnji čas

»Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej.« Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasilje postalo stvar vsakdanjika.

Otroci človeštva (Children of Men, Alfonso Cuarón, 20...

Filmski krožek Inštituta za delavske študije - Kuba, da!

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Kinoteko vabi na filmski krožek (nekdanji Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze) iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki  bo v torek, 25. marca, ob 21. uri, v Slovenski Kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali klasiko Chrisa Markerja Kuba, da! (Cuba...

Jan Princl: Matrica - kaj je Neo pojedel?

The Matrix, ta sodobna holivudska sci-fi klasika, v spektakularnem filmskem jeziku izriše danes vsem poznani občutek, da se tiste res pomembne stvari godijo, no, nekako mimo nas: Ideološki svet vsakdanjega (sámo-)doživljanja precej uspešno prikriva dejstvo, da družbi vlada nevidna, a vseprisotna maš...

Kino-katedra "Pošasti kapitalizma": Nosferatu – simfonija groze

Friedrich Wilhelm Murnau, Nemčija, 1921, 35mm, 1.33, čb, nemi, 87', svp

Grof Orlok, ki živi visoko v Karpatih, je v resnici vampir Nosferatu. To odkrije mladi Hutter, ko pride k njemu na poslovni obisk. Mladenič zjutraj na vratu zagleda sledove prstov, še bolj pa se zgrozi, ko pri Orloku opazi zan...

Luka Mesec: Duh leta `45

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Slovensko kinoteko vabi na filmski krožek iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v torek, 15. aprila, ob 21.00 v Slovenski kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali si bomo najnovejši film Kena Loacha Duh leta ‘45 (The spirit of ‘45), dokumentarec, ki g...

Maja Predalič: Blade Runner

Na šestem srečanju Kino-katedre 2016: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki, si bomo ogledali Iztrebljevalec (Blade Runner, Ridley Scott, 1982). Po projekciji sledi predavanje Maje Predalič.

Sašo Slaček: Terminator - nelagodje v kapitalistični kulturi

Theodor Adorno je v Minimi Moralii trdil, da umetnost ne zmore reprezentirati fašizma oziroma še več, da je fašizem dokončno razgalil nezmožnost umetnosti, da reprezentira sodobno družbo nasploh. Razkorak med človeško izkušnjo, ki jo vsaka umetnost nagovarja, in družbeno realnostjo, ki je postala te...

Zdenko Vrdlovec: Oklepnica Potemkin

Predavanje v sklopu Kino-katedre, sodelovanja med Delavsko-punkersko univerzo in Kinoteko. Zdenko Vrdlovec je filmski kritik, publicist in avtor knjig o filmu.