Some ALT text

2011/12 – 15. letnik: Financializacija

Objavljeno:

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 16. letnika vabi na ciklus predavanj z naslovom:

Financializacija V zadnjih tridesetih letih smo priče nepretrganemu razvoju in povečevanju moči finančnega sektorja pri organizaciji družbeno-ekonomskih odnosov v svetovnem kapitalističnem sistemu. Vzpon finančnega sektorja se je v tem času kazal v globalni ekspanziji finančnih trgov, izjemni rasti finančnega premoženja v obliki vrednostnih papirjev (denimo delnic in obveznic) in izvedenih vrednostnih papirjev (finančnih derivatov), povečevanju mase javnega in privatnega dolga nacionalnih držav in vse pomembnejši vlogi finančnih institucij in raznovrstnih finančnih instrumentov pri organizaciji svetovne ekonomije, katere »leitmotiv« vse pogosteje določajo korporativno-menedžerski kriteriji, po katerih je profit za delničarje postal glavna gonilna sila sprejemanja ekonomskih odločitev na vseh ravneh.

V prevladujočem diskurzu ortodoksne in heterodoksne ekonomije je rastoči finančni sektor pogosto obdan z avro iracionalnosti oziroma nerealnosti v primerjavi z domnevno zdravim in avtentičnim jedrom »realne ekonomije«, od katere naj bi bila v meglo zavita sfera finančnih špekulacij vedno bolj oddaljena. A zdi se, da se je vloga finančnih institucij in finančnih mehanizmov v obdobju neoliberalne restavracije prej kot v oddaljenosti od sfere produkcije, pokazala kot ključna pri reorganizaciji te sfere, ki je zajela vse od obsežnih procesov koncentracije in centralizacije kapitala ter pospešene de-industrializacije do novih »inovativnih« tehnik discipliniranja delavstva. Nadalje so se finančne institucije izkazale za nepogrešljive pri kreditiranju agregatnega povpraševanja oziroma ohranjanja zadostnih nivojev potrošnje delavskega razreda in ostale populacije, ki se v obdobju neoliberalne ekonomske politike sooča z nižanjem mezd in izpadom socialnih prihodkov. Obenem pa je imel finančni sektor v zadnjih desetletjih ključno vlogo pri redistribuciji družbenega bogastva, ki se je preko finančnih storitev v obliki obresti in visokih dividend pretakalo od delavskega razreda k »finančni oligarhiji«. Tudi sedanja globalna finančna kriza, ki je v ZDA sprva izbruhnila kot hipotekarna kriza in se z krizo nesolventnosti bank razširila po vsem svetu, nedavno pa je v obliki dolžniške krize držav periferije EU ogrozila sam obstoj evro-območja, nam pred oči postavlja dejstvo, da niti nacionalna gospodarstva v centru kapitalistične ekonomije niso imuna proti nihanjem na finančnih trgih.

Ti trendi na makroekonomski ravni implicirajo vse večjo odvisnost proizvodnje in same družbene reprodukcije od finančnih mehanizmov, kar se na mikroekonomski ravni kaže v vse večji subsumpciji vsakdanjega življenja pod finančni kapital. V dobi neoliberalnega kapitalizma se je korporacijska logika ustvarjanja vrednosti za delničarje in finančnih investicij pospešeno razširila v vse pore družbenega življenja, denimo s privatizacijo socialnih storitev, kar na eni strani finančnim korporacijam prinaša gigantske profite, na drugi strani pa osnovne socialne storitve, kot so pokojnine in zdravstveno zavarovanje delavk in delavcev, postavlja v negotovo odvisnost od finančnega sektorja. Nadalje se lahko zgodba vse večje integriranosti gospodinjstev v krhke finančne trge, kot se je najnazorneje pokazalo ob nedavnih množičnih zaplembah stanovanjskih nepremičnin v ZDA, kaj hitro izteče v klavrno podobo sosesk, polnih izpraznjenih in propadajočih domov ter delavk in delavcev brez strehe nad glavo. Nazadnje so tudi študentke in študenti, ki jih neoliberalna ideologija prikazuje kot podjetnike, ki investirajo v svoj »človeški kapital«, preko uvajanja študentskih kreditov že med univerzitetnim študijem vpeti v mehanizme finančne eksploatacije, obenem pa same univerze vse bolj delujejo kot finančne korporacije. Zdi se, da je posledica neoliberalizma, kot je dejal David Harvey, »financializacija vsega«.

Ali si torej hipertrofijo finančnega sektorja v zadnjih desetletjih res lahko razlagamo z naraščajočim razkorakom med finančnim in »realnim« sektorjem? Gre pri procesu financializacije za golo anomalijo oziroma občasno disfunkcionalnost v funkcioniranju kapitalizma, ki so jo povzročile, od realnosti odtegnjene, iracionalne finančne špekulacije – ali pa gre za sodobnemu kapitalizmu inherenten sistemski proces, s katerim prihaja preko finančnih mehanizmov, storitev in institucij do reorganizacije odnosov moči, rekompozicije razrednih odnosov in spremembe vse več razsežnosti družbenega življenja?

Začetek: 10. november 2011 ob 18. uri

Termin: vsak četrtek ob 18. uri, Klub Gromka – Metelkova mesto, Ljubljana

Več v 2011/12 – 15. letnik: Financializacija :

Anej Korsika: Kapital, profit in kriza

Od začetka trenutne krize kapitalizma so bile podane številne interpretacije, ki so vsaka iz svoje perspektive poskušale zgrabiti vzroke zanjo in predlagale tudi svoje diagnoze. Med najpogostejšimi je bila teza o degeneriranem in pobesnelem finančnem sektorju, ki je, odtrgan od realne industrijske p...

Franček Drenovec: Finančna kriza v Sloveniji

V tranzicijo smo vstopili z dobro delujočim industrijskim izvoznim sektorjem. Razmerje izvoza do BDP je bilo že leta 1992 tako kot zatem še vse do vstopa v EU, z regionalno usmeritvijo, kakršna je v osnovi še danes. Ta sektor je bil produkt treh desetletij kompleksnih razvojnih politik tedanje oblas...

Jan Toporowski: Financializacija: nova doba ali stara zgodba

Financializacijo njeni ključni avtorji predstavljajo kot novo stopnjo kapitalizma, ki jo ženejo bistveno višje stopnje finančne aktivnosti. To predstavo v veliki meri krepijo dramatični dogodki nedavne finančne krize in vse večje dolžniške težave v času, ko ekonomije zapadajo deflaciji. Radikalen ra...

Joachim Becker: Financializacija in kriza v vzhodni Evropi

V predkriznih letih je bila financializacija ključna značilnost vzhodnoevropskih modelov akumulacije. Na zadolževanju sloneča potrošnja, nepremičninski baloni in privatizacija sistemov socialne varnosti so bile ključne značilnosti financializacije v tej regiji. Tako banke (večinoma v lasti zahodnoev...

Jože Mencinger: Svetovna gospodarska kriza: vzroki, posledice in ukrepi

Svetovne gospodarske krize niso povzročili toksični papirji, le sprožili so jo. Nastajala je nekaj desetletij z vztrajnimi prerazdelitvami BDP v korist kapitala in na škodo dela, z nebrzdano rastjo finančnega sektorja in novih finančnih produktov, s seljenjem proizvodnje na »Kitajsko« in ustvarjanje...

Lenart J. Kučić: Tehnofinancializacija

Srečanje nekdanjih sošolcev na facebooku. Internetna revolucija twitter, ki zruši nedemokratičen režim. Ekonomija dolgega repa, ki neznanega garažnega glasbenika povzdigne v spletni fenomen in ustvarjalna ekonomija, ki bo prinašala blaginjo v prihodnjem stoletju. Vse to so podobe komunikacijske revo...

Maja Breznik: Privatni trgi dela

V literaturi o trgu dela pogosto beremo o »deregulaciji« trga dela, ki naj bi pomenila vzpostavljanje prejšnjega stanja s predpisi, ki zmanjšujejo varnost zaposlitve in uvajajo fleksibilnost, prekarnost, krčenje delavskih in socialnih pravic ipd. Koncept deregulacije nekateri razlagajo kot »vračanje...

Mislav Žitko: Delavski razred in financializacija

Od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta vzpon financ in postopno upadanje delavske organiziranosti v deželah razvitega kapitalizma vpeljala novo razsežnost v razrednih odnosih. Proces, ki ga lahko označimo za financializacijo vsakdanjega življenja, je nominalno številnim slojem prebivalstv...

Nestor Lopez: From El Caracazo to people’s power; or, a story about the anticipated failure of neoliberal economic package in Venezuela and how it helped promote a socialist approach intended to empower the people

The lecture will use the political and social upheavals unleashed by the schock measures applied in Venezuela in the late and throughout the 90’s to explain the unviability and the high costs of the neoliberal ideology. In this connection, aspects of the general economic situation, including monetar...

Predrag Ćetković: Financializacija evropskega bančnega sektorja

Bančni sektor starih članic Evropske unije je od devetdesetih let naprej šel čez pomembne spremembe, ki se jih pogosto zajema z izrazom financializacija. V preteklost je bila funkcija bančnega sektorja v večini teh držav nudenje kreditov nefinančnim podjetjem. Glavni vir dobičkov so bili zato prihod...

Primož Krašovec: Spremeniti dušo

Margaret Thatcher je nekoč izjavila, da je ekonomija zgolj sredstvo, medtem ko je pravi cilj (neoliberalnega oziroma neokonservativnega) projekta spremeniti dušo. Če naj ne govorimo posplošeno in površno o neoliberalizmu, ampak konkretno in natančno o sredstvih financializacije, bo osnovno vprašanje...

Sašo Furlan: Politična ekonomija finančnih derivatov

Eden izmed najpomembnejših trendov, ki so spremljali silovit vzpon finančnega sektorja v zadnjih tridesetih letih, je izjemna rast trgov izvedenih vrednostnih papirjev oziroma finančnih derivatov. Ti so v prevladujočem akademskem in medijskem diskurzu slavljeni zaradi svoje fleksibilnosti, ki korpor...

Thomas Marois: Vzpon finančnega kapitalizma in njegove alternative

Moč finančnega kapitala nad vsemi vidiki človeških dejavnosti je dandanes zagotovo vsaj toliko, če ne še bolj, politična, kot je ekonomska. Ta perspektiva nas napeljuje k temu, da razumemo trenutno fazo akumulacije v razvijajočih se državah, denimo v Mehiki in Turčiji, kot “vzpon finančnega kapitali...

Viljem Merhar: Finančni kapital - finančna oligarhija

Z razvojem blagovnega gospodarstva se povečujejo trgi blaga, delovne sile, denarja in kapitala. Takšen razvoj trgov blagovnega gospodarstva zahteva ločitev med denarnim, produkcijskim in blagovnim kapitalom v krožnem toku družbenega kapitala v katerem prihaja do začasnega sproščanja denarnih sredste...

Sorodno:

2012/13 – 16.letnik: Dvojna kriza evropskih integracij

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 16. letnika vabi na ciklus predavanj z naslovom:

Dvojna kriza evropskih integracij

Proces politične in ekonomske integracije evropskih držav, ki je na začetku devetdesetih let 20. stoletja kulminiral v ustanovitvi Evropske unije, pozneje v tem desetle...

2013/14 – 17. letnik: Socializem

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 17. letnika, vsak četrtek ob šestih vabi v Sindikalno Dvorano Stare Mestne Elektrarne – Elektro Ljubljana na ciklus četrtkovih predavanj z naslovom:

SOCIALIZEM

Prikazen socializma znova straši po Evropi. Po zlomu realsocialističnih režimov se je zdelo...

2014/15 – 18. letnik: Država

Inštitut za Delavske Študije v okviru svojega 18. letnika, vsak četrtek ob šestih vabi v Sindikalno Dvorano Stare Mestne Elektrarne – Elektro Ljubljana na ciklus četrtkovih predavanj z naslovom:

DRŽAVA

Kaj naj si mislimo o državi? Za potrebe političnega vsakdana nam doksa glede tega vprašanja po...

2016 – 19. letnik: Produktivnost

V Inštitutu za delavske študije bomo 28. januarja začeli s tradicionalnim letnikom predavanj, ki bo letos posvečen temi produktivnosti. Predavanja bodo do aprila potekala vsak četrtek ob 19h v Stari Mestni Elektrarni (sindikalna dvorana).

Predavali bodo: David Harvie, Chris O’Kane, Benjamin Noys,...

Cikel: 2017 – 20. letnik: Nasilje

Dvajseti tradicionalni letnik predavanj v letu 2017 bo posvečen temi nasilja. Predavali bodo: Matija Jan, Aleš Mendiževec, Muanis Sinanović, Martin Hergouth, Nina Cvar, Aleš Bunta, Luka Lisjak in drugi. Po nekaj letih smo se ponovno odločili za sprembo lokacije: predavanja bodo potekala ob četrtkih...