Some ALT text

Franček Drenovec: Finančna kriza v Sloveniji

Objavljeno:

V tranzicijo smo vstopili z dobro delujočim industrijskim izvoznim sektorjem. Razmerje izvoza do BDP je bilo že leta 1992 tako kot zatem še vse do vstopa v EU, z regionalno usmeritvijo, kakršna je v osnovi še danes. Ta sektor je bil produkt treh desetletij kompleksnih razvojnih politik tedanje oblasti. Tehnološki vrh gospodarstva – ne glede na nivo – potrebuje za svoje nujno nenehno spreminjanje za nujno nenehno napredovanje široko državno podporo (z jedrom v izobraževanju). Sama končna, producirajoča podjetja so samo del takega celovitega sistema.

Rezultati spreminjanja produktivne strukture v tranziciji so bili: velik razmah prej še zablokiranih (a) drobnega sektorja in (b) standardnih storitvenih panog (trgovine, komunikacij, delov prometa, gostinstva, financ) ter od leta 2006 naprej še gradbeništva. Ob dobrem delovanju industrije je agregatno gospodarsko rast v tranziciji dejansko poganjalo predvsem zapolnjevanje prej še nezapolnjenega prostora v tem »sektorju« - zgolj dopolnjevanje in zaokroževanje strukture znotraj starega tehnološkega horizonta, v večinoma tehnološko in tržno nezahtevnih panogah, usmerjenih večinoma k domačim kupcem.

Ko se je razmahnilo privatiziranje, se je razmahnilo pretežno v tem nezahtevnem sektorju. Ko je prehajala s časom ekonomska moč s prejšnjih »direktorjev« na lastnike, je prehajala s tehnološko in tržno intenzivnega industrijskega izvoznega sektorja v ta tehnološko in razvojno pasivni sektor. Nove ekonomske elite so vznikle iz tega sektorja, se množile in povezovale in ustvarjale omrežja, medsebojna, z bankami, s politiko. Stari »tehnološki« sektor in z njim povezana pravila obnašanja so bili pozabljeni (v žargonu časopisa Finance so postali navaden »izvozni lobi«). Tranzicijske politične elite, produkt nezrele začetniške demokracije, so se prilepile na to novo ekonomsko »bazo« (in seveda na svojo lastno v državnem kapitalu in državnih investicijah, lociranih prav tako v teh panogah).

Kam je šel – komu je bil namenjen – v teh razmerah denar iz zadolževanja? Skoraj v celoti v ta sektor: s posojili za širjenje podjetij, s posojili za privatiziranje, s posojili, ki so financirala povpraševanje (stanovanjska posojila, državni in občinski infrastrukturni projekti itd.). V tem valu je večina panog tega sektorja že povsem presegla meje, ki so v agregatni produktivni strukturi za njih še normalne in vzdržne (saj, npr., že presegajo primerljive deleže v skupni dodani vrednosti v razvitih evropskih ekonomijah). Stvarno, tj. brez nenehnega nadaljnjega doziranja kredita, je postala večina teh panog že predimenzionirana, kaj šele, da bi imela potencial dobre rasti."

[divider]Franček Drenovec, rojen leta 1951 v Ljubljani, diplomiral leta 1975 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; najprej zamenjal nekaj služb, od leta 1988 naprej pa zaposlen v Banki Slovenije, nazadnje kot analitik svetovalec v Analitsko raziskovalnem centru. Vsa mnenja in stališča, ki jih bom predstavil, so izključno moja lastna in ne odražajo v ničemer mnenj in stališč mojega delodajalca.[divider]

Sorodno:

Anej Korsika: Kapital, profit in kriza

Od začetka trenutne krize kapitalizma so bile podane številne interpretacije, ki so vsaka iz svoje perspektive poskušale zgrabiti vzroke zanjo in predlagale tudi svoje diagnoze. Med najpogostejšimi je bila teza o degeneriranem in pobesnelem finančnem sektorju, ki je, odtrgan od realne industrijske p...

Jan Toporowski: Financializacija: nova doba ali stara zgodba

Financializacijo njeni ključni avtorji predstavljajo kot novo stopnjo kapitalizma, ki jo ženejo bistveno višje stopnje finančne aktivnosti. To predstavo v veliki meri krepijo dramatični dogodki nedavne finančne krize in vse večje dolžniške težave v času, ko ekonomije zapadajo deflaciji. Radikalen ra...

Joachim Becker: Financializacija in kriza v vzhodni Evropi

V predkriznih letih je bila financializacija ključna značilnost vzhodnoevropskih modelov akumulacije. Na zadolževanju sloneča potrošnja, nepremičninski baloni in privatizacija sistemov socialne varnosti so bile ključne značilnosti financializacije v tej regiji. Tako banke (večinoma v lasti zahodnoev...

Jože Mencinger: Svetovna gospodarska kriza: vzroki, posledice in ukrepi

Svetovne gospodarske krize niso povzročili toksični papirji, le sprožili so jo. Nastajala je nekaj desetletij z vztrajnimi prerazdelitvami BDP v korist kapitala in na škodo dela, z nebrzdano rastjo finančnega sektorja in novih finančnih produktov, s seljenjem proizvodnje na »Kitajsko« in ustvarjanje...

Lenart J. Kučić: Tehnofinancializacija

Srečanje nekdanjih sošolcev na facebooku. Internetna revolucija twitter, ki zruši nedemokratičen režim. Ekonomija dolgega repa, ki neznanega garažnega glasbenika povzdigne v spletni fenomen in ustvarjalna ekonomija, ki bo prinašala blaginjo v prihodnjem stoletju. Vse to so podobe komunikacijske revo...

Maja Breznik: Privatni trgi dela

V literaturi o trgu dela pogosto beremo o »deregulaciji« trga dela, ki naj bi pomenila vzpostavljanje prejšnjega stanja s predpisi, ki zmanjšujejo varnost zaposlitve in uvajajo fleksibilnost, prekarnost, krčenje delavskih in socialnih pravic ipd. Koncept deregulacije nekateri razlagajo kot »vračanje...

Mislav Žitko: Delavski razred in financializacija

Od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta vzpon financ in postopno upadanje delavske organiziranosti v deželah razvitega kapitalizma vpeljala novo razsežnost v razrednih odnosih. Proces, ki ga lahko označimo za financializacijo vsakdanjega življenja, je nominalno številnim slojem prebivalstv...

Nestor Lopez: From El Caracazo to people’s power; or, a story about the anticipated failure of neoliberal economic package in Venezuela and how it helped promote a socialist approach intended to empower the people

The lecture will use the political and social upheavals unleashed by the schock measures applied in Venezuela in the late and throughout the 90’s to explain the unviability and the high costs of the neoliberal ideology. In this connection, aspects of the general economic situation, including monetar...

Predrag Ćetković: Financializacija evropskega bančnega sektorja

Bančni sektor starih članic Evropske unije je od devetdesetih let naprej šel čez pomembne spremembe, ki se jih pogosto zajema z izrazom financializacija. V preteklost je bila funkcija bančnega sektorja v večini teh držav nudenje kreditov nefinančnim podjetjem. Glavni vir dobičkov so bili zato prihod...

Primož Krašovec: Spremeniti dušo

Margaret Thatcher je nekoč izjavila, da je ekonomija zgolj sredstvo, medtem ko je pravi cilj (neoliberalnega oziroma neokonservativnega) projekta spremeniti dušo. Če naj ne govorimo posplošeno in površno o neoliberalizmu, ampak konkretno in natančno o sredstvih financializacije, bo osnovno vprašanje...

Sašo Furlan: Politična ekonomija finančnih derivatov

Eden izmed najpomembnejših trendov, ki so spremljali silovit vzpon finančnega sektorja v zadnjih tridesetih letih, je izjemna rast trgov izvedenih vrednostnih papirjev oziroma finančnih derivatov. Ti so v prevladujočem akademskem in medijskem diskurzu slavljeni zaradi svoje fleksibilnosti, ki korpor...

Thomas Marois: Vzpon finančnega kapitalizma in njegove alternative

Moč finančnega kapitala nad vsemi vidiki človeških dejavnosti je dandanes zagotovo vsaj toliko, če ne še bolj, politična, kot je ekonomska. Ta perspektiva nas napeljuje k temu, da razumemo trenutno fazo akumulacije v razvijajočih se državah, denimo v Mehiki in Turčiji, kot “vzpon finančnega kapitali...

Viljem Merhar: Finančni kapital - finančna oligarhija

Z razvojem blagovnega gospodarstva se povečujejo trgi blaga, delovne sile, denarja in kapitala. Takšen razvoj trgov blagovnega gospodarstva zahteva ločitev med denarnim, produkcijskim in blagovnim kapitalom v krožnem toku družbenega kapitala v katerem prihaja do začasnega sproščanja denarnih sredste...