Bančni sektor starih članic Evropske unije je od devetdesetih let naprej šel čez pomembne spremembe, ki se jih pogosto zajema z izrazom financializacija. V preteklost je bila funkcija bančnega sektorja v večini teh držav nudenje kreditov nefinančnim podjetjem. Glavni vir dobičkov so bili zato prihodki od obresti, kar je privedlo do višjih obrestnih mer posojil v primerjavi z depoziti. S tem, ko so so se nefinančna podjetja čedalje bolj zanašala neposredna posojila na odprtih trgih ali celo zmanjšala svojo investicijsko porabo, so banke pričele iskati nove vire dobičkov. Na eni strani so banke povečale posojila zasebnemu sektorju gospodinjstev, da bi obdržala obrestne prihodke od posojil. Na drugi strani se je v skupnem dobičku povečal delež neobrestnih prihodkov. Ti neobrestni prihodki izhajajo predvsem z dveh virov. Prvič, pristojbine ali provizije, ki med drugim izhajajo tudi iz upravljanja pokojninskih in investicijskih skladov, so narastle. Omenjeni skladi so bili agresivno trženi strankam, še posebej zasebnim gospodinjstvom. Drugič, evropske banke prejemajo naraščajoči del svojih prihodkov od povezanih bank v novih članicah ali kandidatkah za članstvo v EU. Širitvi bank iz starih članic EU v srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo (SVJVE) je sledila nagla rast kreditev v slednji del celine, še posebej v sektorju gospodinjstev. S tem, ko je bila dobičkonosnost v državah SVJVE na visoki stopnji, je hitra rast kreditov vodila do visokih dobičkov, ki so bili deloma prenešeni k matičnim bankam. Vendar je izbruh trenutne finančne in gospodarske krize ponazoril grožnje, povezane s takšnim razvojem evropskega bančnega sektorja.
[divider]Predrag Ćetković je študent doktorskega programa družbenih in ekonomskih ved na Univerzi za ekonomijo in poslovne vede na Dunaju. Njegovi raziskovalni interesi vključujejo makroekonomijo, heterodoksno ekonomijo, razvojno ekonomijo in finančne trge.[divider]
Od začetka trenutne krize kapitalizma so bile podane številne interpretacije, ki so vsaka iz svoje perspektive poskušale zgrabiti vzroke zanjo in predlagale tudi svoje diagnoze. Med najpogostejšimi je bila teza o degeneriranem in pobesnelem finančnem sektorju, ki je, odtrgan od realne industrijske p...
Akutnost in amplituda trenutne gospodarske krize sproža splošni resentiment proti kapitalizmu. Večina kritik pa je nereflektiranih in se kot v preteklosti osredišča na zavračanje cenovnega mehanizma in zasebne lastnine produkcijskih sredstev, vnemar pa pušča pravih vzrok ponavljajočih se gospodarski...
Financializacija je nov fenomen, če gledamo njegovo širitev (globalni trgi) in globino (privatizacija javne sfere). Finančni kapitalizem je prevladujoča značilnost XX. stoletja, financializacija pomeni usoden vpliv finančnih tokov za reprodukcijo vseh treh temeljnih institucij tržne družbe. Finance...
'Financializacija' je pojem, pri katerem vsi vemo, kaj naj bi pomenil, ne da bi čutili, da je to, kar mislimo, potrebno kaj prida razlagati. Po drugi strani pa obstaja cel niz različnih interpretacij fenomenov, ki jih povezujemo s financializacijo. Pri tem pogosto prevladuje lik parazitskega finančn...
V tranzicijo smo vstopili z dobro delujočim industrijskim izvoznim sektorjem. Razmerje izvoza do BDP je bilo že leta 1992 tako kot zatem še vse do vstopa v EU, z regionalno usmeritvijo, kakršna je v osnovi še danes. Ta sektor je bil produkt treh desetletij kompleksnih razvojnih politik tedanje oblas...
Financializacijo njeni ključni avtorji predstavljajo kot novo stopnjo kapitalizma, ki jo ženejo bistveno višje stopnje finančne aktivnosti. To predstavo v veliki meri krepijo dramatični dogodki nedavne finančne krize in vse večje dolžniške težave v času, ko ekonomije zapadajo deflaciji. Radikalen ra...
V predkriznih letih je bila financializacija ključna značilnost vzhodnoevropskih modelov akumulacije. Na zadolževanju sloneča potrošnja, nepremičninski baloni in privatizacija sistemov socialne varnosti so bile ključne značilnosti financializacije v tej regiji. Tako banke (večinoma v lasti zahodnoev...
Svetovne gospodarske krize niso povzročili toksični papirji, le sprožili so jo. Nastajala je nekaj desetletij z vztrajnimi prerazdelitvami BDP v korist kapitala in na škodo dela, z nebrzdano rastjo finančnega sektorja in novih finančnih produktov, s seljenjem proizvodnje na »Kitajsko« in ustvarjanje...
Srečanje nekdanjih sošolcev na facebooku. Internetna revolucija twitter, ki zruši nedemokratičen režim. Ekonomija dolgega repa, ki neznanega garažnega glasbenika povzdigne v spletni fenomen in ustvarjalna ekonomija, ki bo prinašala blaginjo v prihodnjem stoletju. Vse to so podobe komunikacijske revo...
V literaturi o trgu dela pogosto beremo o »deregulaciji« trga dela, ki naj bi pomenila vzpostavljanje prejšnjega stanja s predpisi, ki zmanjšujejo varnost zaposlitve in uvajajo fleksibilnost, prekarnost, krčenje delavskih in socialnih pravic ipd. Koncept deregulacije nekateri razlagajo kot »vračanje...
Od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta vzpon financ in postopno upadanje delavske organiziranosti v deželah razvitega kapitalizma vpeljala novo razsežnost v razrednih odnosih. Proces, ki ga lahko označimo za financializacijo vsakdanjega življenja, je nominalno številnim slojem prebivalstv...
The lecture will use the political and social upheavals unleashed by the schock measures applied in Venezuela in the late and throughout the 90’s to explain the unviability and the high costs of the neoliberal ideology. In this connection, aspects of the general economic situation, including monetar...
Margaret Thatcher je nekoč izjavila, da je ekonomija zgolj sredstvo, medtem ko je pravi cilj (neoliberalnega oziroma neokonservativnega) projekta spremeniti dušo. Če naj ne govorimo posplošeno in površno o neoliberalizmu, ampak konkretno in natančno o sredstvih financializacije, bo osnovno vprašanje...
Eden izmed najpomembnejših trendov, ki so spremljali silovit vzpon finančnega sektorja v zadnjih tridesetih letih, je izjemna rast trgov izvedenih vrednostnih papirjev oziroma finančnih derivatov. Ti so v prevladujočem akademskem in medijskem diskurzu slavljeni zaradi svoje fleksibilnosti, ki korpor...
Moč finančnega kapitala nad vsemi vidiki človeških dejavnosti je dandanes zagotovo vsaj toliko, če ne še bolj, politična, kot je ekonomska. Ta perspektiva nas napeljuje k temu, da razumemo trenutno fazo akumulacije v razvijajočih se državah, denimo v Mehiki in Turčiji, kot “vzpon finančnega kapitali...
Z razvojem blagovnega gospodarstva se povečujejo trgi blaga, delovne sile, denarja in kapitala. Takšen razvoj trgov blagovnega gospodarstva zahteva ločitev med denarnim, produkcijskim in blagovnim kapitalom v krožnem toku družbenega kapitala v katerem prihaja do začasnega sproščanja denarnih sredste...
