Some ALT text

Andrea Milat - Evropa 2020 in mednarodno sodelovanje na področju visokega šolstva in znanosti

Objavljeno:

Cilj projekta Evropa 2020 za področje visokega šolstva je povečati število visokoizobraženih. Kako bodo to države članice dosegle, je odvisno od njihovih izobraževalnih politik. Glede na prevladujoče trende v EU bi bilo zanimivo analizirati mogoče smeri razvoja izobraževalnih politik.

Bolonjska reforma je po mnenju mnogih raziskovalcev škodila kvaliteti izobraževanja, zato je zanimivo videti, da Evropa 2020 za enega od svojih ciljev postavlja tudi povečanje kvalitete izobraževanja in znanosti. Tretji cilj Evrope 2020 je omogočiti študentom doseganje dodatnih veščin prek študija v tujini, kar je samo nov način izvajanja že znane strategije mobilnosti. Spodbujanje čezmejnega sodelovanja je diskurzivna novost, katere namen je povečanje uspešnosti visokega šolstva.

Čezmejnost (cross-border) je bila še nedavno tesno vezana na cilje in regulative GATS (General agreement on trade in services), ki so se doslej uresničevali s podporo na prvi pogled enostavnemu terminu »mobilnosti«. Nasproten mobilnosti je bil koncept mednarodnega sodelovanja, ki so ga uvedle nekatere skandinavske države, ki so zavrnile načelo mobilnosti. Načelo mobilnosti namreč temelji na meddržavnih odnosih, kot jih ureja GATS, ki za posamezne države predvideva različne oblike uvoza in izvoza storitev. V nasprotju s tem so skandinavske države vztrajale pri prednostih bilateralnega mednarodnega sodelovanja, kjer sta obe državi enakopravni partnerici in kjer za obe veljajo enaka pravila.

Glede na ta kontekst bi bilo zanimivo poskušati razvozlati pomen spajanja dveh terminov, ki prihajata iz različnih perspektiv, v skovanko »čezmejno sodelovanje«. Neki drug cilj Evrope 2020, ki se ga bom dotaknila v predavanju, pa je povezan s programskimi pogodbami, ki so zamaskirane v govor o »učinkovitem upravljanju in mehanizmih financiranja s ciljem podpiranja odličnosti«.

Andrea Milat je bila rojena leta 1982 v Zadru. Ukvarja se z marksističnim feminizmom, teorijami izobraževanja in mediji. Je članica sindikata Akademska solidarnost.

Sorodno:

Andreja Živković - Kriza evroobmočja in kriza levih alternativ

Predavanje bo obravnavalo naravo trenutne krize evroobmočja in krizo političnih alternativ. Vzpon nove levice v Grčiji in Franciji je kot artikulacija ljudske želje po enotnosti v boju proti varčevanju zgodovinski korak na poti k oblikovanju leve politične alternative proti neoliberalni diktaturi Ev...

Božo Repe - Evropske integracije, revizija zgodovine in novi protifašizem

Evropska unija je (oziroma naj bi bil) projekt zagotavljanja miru, pravičnosti in solidarnosti na evropski celini. A že na samem začetku tesnejše integracije (v času prehoda Evropske skupnosti v Evropsko unijo) ji ni uspelo preprečiti vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Problemi EU so kompleksni...

Igor Vuksanović - Ustava in ideologija

Predavatelj se bo lotil analize slovenske ustave (tako veljavne ustave kakor predlaganih sprememb) ter deloma tudi ustanovnih aktov Evropske unije, da bi odgovoril na vprašanje, ali so slovenski in evropski ustavni akti politično nevtralni ali pa odsevajo natančno določeno (neoliberalno) politično i...

Joachim Becker - Preobrazbe in krize EU

EU trenutno preživlja najresnejšo krizo v svoji zgodovini. A ta kriza ni prva kriza EU. Velike ekonomske krize so dosedaj vedno pomenile tudi spremembo smeri evropske integracije. Na nek način je bila ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) zapoznel odziv na krizo v tridesetih, ki je vodila...

John Grahl - Kriza evroobmočja in konec socialne Evrope

Walter Bagehot je v znani študiji The English Constitution izpostavil razliko med ceremonialnim in dejanskim delom angleške politične ureditve: monarhija je le parada, medtem ko imata dejansko moč vlada in parlament. Če enako razlikovanje uporabimo na primeru Evropske unije, nam to lahko pojasni raz...

Marko Kržan - Skica aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji

Ta četrtek bo predavanje namenjeno refleksiji aktualnega družbeno-ekonomskega stanja v Sloveniji. Predaval bo doktorski študent sociologije Marko Kržan, ki bo predstavil specifike slovenske krize, analiziral ukrepe aktualne vlade in podal izhodišča za možne alternativne rešitve. Izhajal bo iz svojih...

Michael Roberts - Kriza območja evra je kriza kapitalizma

Kriza evroobmočja ni kriza evra, temveč kriza kapitalizma. Kapitalizem je doživel upad svetovne gospodarske dejavnosti nezaslišanih razsežnosti, ki ga prevladujoča ekonomska veda ni znala napovedati, ga ne zna razložiti, hkrati pa ne ponuja ustreznih ukrepov za reševanje nastalega položaja. Zaradi t...

Mislav Žitko - Rekonstitucija centralnega bančništva in socializacija bank

Tekom sedanje krize so posamezne države EU večkrat nacionalizirale banke, da bi jih rešile pred propadom. A kamlu se je pokazalo, da, vsaj s stališča tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela (odpuščeni delavci, javni uslužbenci, uporabniki socialnih storitev), zgolj nacionalizacija bank ni rešitev,...

Primož Krašovec - Zgodovinska in aktualna protislovja evropske ideologije

Osnovna ideologija medijsko-politične ritem sekcije, ki je dajala tempo slovenskemu približevanju in vstopanju v EU, je bila prezir do vsega, kar je bilo označeno kot balkansko: kolektivizem, zaprtost, nestrpnost, nasilnost, odvisnost od države, odsotnost zdrave podjetniške pobude … Po drugi strani...

Riccardo Bellofiore - Paradigmatska izjema. Italija v svetovni in evropski krizi

Evropa je zajeta v družbeno-ekonomski vihar. Čeprav ima kriza iz leta 2008 izvore drugod, bi lahko evropska dinamika Veliko recesijo zdaj razmahnila še v Veliko depresijo. V okviru tovrstne dinamike je poglavitni dejavnik napačna zasnova »enotne valute« skupaj z neomerkantilističnim ločevanjem med »...

Rok Kogej - Kritika keynesovske skromnosti

Trenutna dvojna kriza svetovnega kapitalizma in evropskih integracij je spodbudila predloge za njeno razrešitev, ki prihajajo z obeh strani političnega spektra. Na levici imamo dve vrsti takšnih predlogov. Prvi, običajno marksistični, se namenjajo obstoječi politični in ekonomski sistem zamenjati s...

Tibor Rutar - Združenje svobodnih ljudi proti kapitalistični tiraniji stvari

Zgodovina t. i. »realno obstoječih socializmov« iz prejšnjega stoletja – predvsem tistih, v katerih delovanja kapitalističnih zakonov akumulacije in alokacije surovin niso zanikali niti režimski ideologi – nas streznitveno opozarja, da si moramo ponovno prilastiti Marxovo ločnico med kapitalizmom in...

Viljem Merhar - Reševanje krize kapitalizma kot sistema

Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema ne pa zgolj njene pojavne oblike.

Teze:

– Sedanja finančno-gospodarska kriza je repriza velike gospodarske krize iz let 1929–1933, ki je zaostrila krizo kapitalizma kot sistema.

– Reševati je treba krizo kapitalizma kot sistema, ne pa zgolj njene...