Some ALT text

Luka Bogdanić - Komunizem in razredni boj: preobrazba Italijanske komunistične partije

Objavljeno:

Italijansko komunistično partijo (PCI) sta ustanovila Bodriga in Gramsci le eno leto in deset mesecev pred Mussolinijevim prevzemom oblasti. Po zlomu fašizma v letu 1943 je italijanski komunizem igral pomembno vlogo v italijanskem odporniškem gibanju, čeprav je bil pred tem dvajset let ilegalen. Po vojni je partija dejavno soustvarjala italijansko povojno demokratično republikansko ustavo. Pod Togliattijevim vodstvom so Gramscijeve – v zaporu razvite – misli postale glavni intelektualni in ideološki instrument partije. Tako je nastala množična partija – največja komunistična partija v Zahodni Evropi. Še več, Togliatijev moto je bil »Partijsko sekcijo za vsak zvonik«. Več kot 44 let je partija uspešno delovala v večstrankarskem demokratičnem kontekstu, natop pa je ta največja komunistična partija Zahodne Evrope v manj kot dveh letih izginila s političnega prizorišča. Začetek konca je sovpadel s padcem Berlinskega zidu. 12. novembra 1989 je Achille Occhetto, generalni sekretar partije, v Bolognini razglasil »Vse je mogoče«, kar je pomenilo tudi, da lahko partija spremeni ime. Da bi člane partije prepričali v to spremembo, sta bila sklicana dva kongresa. V nasprotju z vodjo partije se člani partije niso bili pripravljeni odpovedati svoji identiteti in zgodovini. Ob koncu 20. partijskega kongresa v februarji 1991 v Riminiju je Italijanska komunistična partija prenehala obstajati. Generalni sekretar je uveljavil svojo voljo, toda partija je izgubila več kot petstotisoč članov. Ob koncu kongresa je bila ustanovljena Leva demokratska stranka (PDS). Istočasno in na istem kraju je nastalo še eno gibanje, »Movimento per la Rifondazione Comunista«; tisti, ki se niso hoteli pridružiti PDS, so ustanovili gibanje, osnutek prihodnje »Rifondazione Comunista«. V ozadju teh dejstev se je skrivala postopna, a popolna vodstvena zavrnitev politike, utemeljene na razrednem boju. Hkrati je bilo italijansko politično prizorišče priča intenzifikaciji razrednega boja lastnikov produkcijskih sredstev. Vodstvo največje komunistične partije Zahodne Evrope je menilo, da jim bo sprememba imena odprla pot na oblast. Namesto tega je ta sprememba nakazala pot ideologiji, ki je peljala italijanski delavski razred v dobo prekarnosti.

Predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku.

[divider]Luka Bogdanić je doktoriral iz filozofije na Sapienzi. Vodil je seminarje na Univerzi v Firencah in na Univerzi v Zagrebu ter pisal o politiki in zgodovini za italijanske in hrvaške časopise. Trenutno je član več projektnih skupin v Italiji in sodelavec Oddelka za filozofijo Univerze v Zagrebu.

[divider]Communism and Class struggle: The Metamorphosis of the Italian Communist Party

The Italian Communist Party (PCI) was founded by Bordiga and Gramsci only a year and ten months before Mussolini came to power. Following the crash of fascism in 1943, Italian communism played a major role in the Italian resistance movement despite being illegal for twenty years. After the war, the PCI actively contributed to the creation of an Italian post-war Democratic Republican Constitution. Under Togliatti’s leadership, Gramsci’s thoughts, which were elaborated in prison, become the party’s main intellectual and ideological instrument. The result was a mass party – the biggest Communist Party in Western Europe. In fact, Togliatti’s motto was ‘One party section for each church tower’. For more than 44 years, the PCI successfully operated in a multi-party democratic context, but it took less than two years for the largest Communist party in Western Europe to disappear from the political scene. The start of its demise coincided with the fall of the Berlin Wall. On 12 November 1989, Achille Occhetto, the PCI’s General Secretary, declared in Bolognina that ‘Everything is possible’, meaning that the party can even change its name. To convince the party members of the necessity of that change, two congresses were held. Unlike the party leader, the party members were not willing to give up their identity and history. At the end of the twentieth Party Congress held in February 1991 in Rimini, the PCI ceased to exist. The will of the General Secretary was imposed, but the party lost more than 500,000 members. At the end of the congress, the Left Democratic Party (PDS) was founded. At the same time and in the same place, another movement arose: ‘Movimento for Rifondazione Comunista’. Those who did not want to join the PDS founded this ‘Movement’, the embryo of the future Rifondazione Comunista. Behind these pure facts there was a slow but total rejection – by party leaders – of politics based on class struggle. At the same time, the Italian political arena was witnessing the intensification of class struggle by the owners of the means of production. The leaders of the biggest Communist Party in Western Europe thought that a name change would open their path to power. Instead, the name change was a breach that opened the way to an ideology that led the Italian working class into an era of precarity.

[divider]Luka Bogdanić received his PhD in Philosophy at La Sapienza. He held seminars at the University of Florence and the University of Zagreb, and has written for Italian and Croatian magazines on political and historical topics. He is currently involved on research projects in Italy and is collaborating with the Department of Philosophy at the University of Zagreb.

Sorodno:

Anej Korsika - Država, partija in revolucija

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in p...

Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcij...

Goran Musić - Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizb...

Javni pogovor z Michaelom Heinrichom

Heinrich je eden izmed najvidnejših predstavnikov teoretske tradicije Novega branja Marxa (Neue Marx-Lektüre) in avtor številnih del o Marxovi teoriji vrednosti in drugih tematikah s področja kritike politične ekonomije. Med njegovimi najodmevnejšimi monografijami sta Znanost o vrednosti (Die Wissen...

Lev Centrih - Zgodovina sovjetske kolektivizacije v tridesetih letih 20. stoletja

Sovjetski politični in ekonomski sistem se je dokončno izoblikoval v letih 1929–1933. Ta čas zaznamujeta dva tesno povezana procesa: hitra industrializacija in kolektivizacija kmetijstva. Osnovni cilj kolektivizacije je bil znatno povečanje produktivnosti agrarnega sektorja in predvsem vzpostavitev...

Marko Kostanić - Organisationsfrage in ravni abstrakcije

Zakaj se zdi, da se levica, ki domnevno verjame v učinkovitost načrtovanja, vede, kot da spontana samoorganizacija politike in intelektualna debata od spodaj v sodobnem svetu določata zlati standard družbene epistemologije? – Philip Mirovski

Zgodovino levice v dvajsetem stoletju sta temeljno zazn...

Marko Kržan - Uspehi in neuspehi jugoslovanskega samoupravljanja

Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo: 1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti. 2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami....

Martina Malešič - Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je...

Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in s...

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu

Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapit...

Primož Krašovec - Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma

Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapit...

Sašo Furlan - Marxov koncept post-kapitalistične družbe

Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo p...

Sašo Slaček - MacBridovo poročilo 34 let pozneje

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) i...

Teppo Eskelinen - Kapitalizem in ekološka kriza

Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v sredo, 5. februarja 2014, ob 19.30 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7.

Teppo Eskelinen bo v predavanju obravnaval trenutno ekološko krizo v kontekstu kapitalizma. V ta namen bo...

Tibor Rutar - Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju

Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer...

Vuk Vuković – Zakaj socializem?

Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki s...