Some ALT text

Domagoj Mihaljević - Razbijanje jugoslovanskega sna: socialistični cilji, liberalne tendence in realnost razpada

Objavljeno:

Na drugem zasedanju AVNOJ-a (Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije) v Jajcu, 29. novembra 1943, je bila razglašena vzpostavitev federativne Jugoslavije na osnovi enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je bila izborjena v boju proti fašističnemu okupatorju. Jugoslovanska skupnost narodov je s temi sklepi postala emancipacijski politični subjekt – subjekt, ki je bil zgrajen z bojem proti fašizmu in subjekt, ki je temelji na delu narodnoosvobodilnih odborov, ki so bili pripravljeni na preoblikovanje družbenih in ekonomskih odnosov. Toda želeni socialistični cilji ter bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov so se kmalu soočili s preprekami realnih notranjih in zunanjih politično-ekonomskih omejitev. V prihodnjih desetletjih je v Jajcu razglašena jugoslovanska emancipacijska skupnost izginjala, krepile pa so se nacionalne identitetne skupnosti, ki so se dokončno oblikovale v krvavih etničnih spopadih. Staro je odmrlo, rodilo se je novo, a pošasti niso izginile.

Potek jugoslovanske zgodovine sta določila dva temeljna dejavnika: (1) razprave in spopadi znotraj Komunistične partije o ustrezni razvojni strategiji in (2) mednarodne okoliščine, ki so določale okvir teh razprav. V partijskih razpravah o optimalni razvojni strategiji so prevladovali predstavniki bolj razvitih republik, Slovenije in Hrvaške, ki so vztrajali na reformističnem (liberalnem) pristopu. Čeprav so mednarodne okoliščine neposredno po koncu druge svetovne vojne dajale prednost protekcionistični strategiji, je po razkolu s Stalinom v prvi plan stopil reformistični načrt. Protekcionistične tendence, ki so bile značilne za zagovornike »trde linije«, niso nikoli izginile in so glede na mednarodne okoliščine občasno prišle v prvi plan. Kljub temu je potrebno poudariti, da so vse ustavne reforme federacije napisali reformisti.

Z vpeljavo reformistične (liberalne) strategije si je Jugoslavija prizadevala čim prej doseči raven gospodarstva razvitih kapitalističnih držav. Do težav je prihajalo, ker so v praksi ukrepi reformističnega (liberalnega) programa vse pogosteje povzročali neželene rezultate; rezultate, ki so pripeljali do razpada jugoslovanske politike, gospodarstva in družbe. Do konfliktov med izvršenimi ukrepi in realnimi (neželenimi) rezultati je hkrati prihajalo na vseh ravneh, odražali pa so imanentno protislovje med reformističnim (liberalnim) programom in izgradnjo emancipirane enotne socialistične družbe. Zaradi nazornosti analize se bom v predavanju osredotočil na šest osi, okrog katerih so potekali konflikti med reformističnimi (liberalnimi) ukrepi in dejanskimi (neželenimi) rezultati, ki so na koncu pripeljali do razpada:

(1) konflikt med tržno liberalizacijo in razpadom federativnega ravnotežja (2) konflikt med decentralizacijo državne oblasti in krepitvijo republiške birokracije (3) konflikt med internacionalizacijo gospodarstva in pojavom ciklov v gospodarstvu (4) konflikt med finančnimi omejitvami in makroekonomskim neravnotežjem (5) konflikt med ekonomsko liberalizacijo in federalno politično represijo (6) konflikt med samoupravno demokracijo in z nacionalizmom razbito solidarnostjo

Domagoj Mihaljević je diplomant Ekonomske fakultete v Zagrebu. Dejaven je v BRID-u (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju), raziskovalno pa se ukvarja s temami s področja gospodarske in socialne zgodovine.

Sorodno:

Anej Korsika - Država, partija in revolucija

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in p...

Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcij...

Goran Musić - Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizb...

Javni pogovor z Michaelom Heinrichom

Heinrich je eden izmed najvidnejših predstavnikov teoretske tradicije Novega branja Marxa (Neue Marx-Lektüre) in avtor številnih del o Marxovi teoriji vrednosti in drugih tematikah s področja kritike politične ekonomije. Med njegovimi najodmevnejšimi monografijami sta Znanost o vrednosti (Die Wissen...

Lev Centrih - Zgodovina sovjetske kolektivizacije v tridesetih letih 20. stoletja

Sovjetski politični in ekonomski sistem se je dokončno izoblikoval v letih 1929–1933. Ta čas zaznamujeta dva tesno povezana procesa: hitra industrializacija in kolektivizacija kmetijstva. Osnovni cilj kolektivizacije je bil znatno povečanje produktivnosti agrarnega sektorja in predvsem vzpostavitev...

Marko Kostanić - Organisationsfrage in ravni abstrakcije

Zakaj se zdi, da se levica, ki domnevno verjame v učinkovitost načrtovanja, vede, kot da spontana samoorganizacija politike in intelektualna debata od spodaj v sodobnem svetu določata zlati standard družbene epistemologije? – Philip Mirovski

Zgodovino levice v dvajsetem stoletju sta temeljno zazn...

Marko Kržan - Uspehi in neuspehi jugoslovanskega samoupravljanja

Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo: 1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti. 2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami....

Martina Malešič - Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je...

Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in s...

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu

Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.

Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapit...

Primož Krašovec - Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma

Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapit...

Sašo Furlan - Marxov koncept post-kapitalistične družbe

Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo p...

Sašo Slaček - MacBridovo poročilo 34 let pozneje

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) i...

Teppo Eskelinen - Kapitalizem in ekološka kriza

Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v sredo, 5. februarja 2014, ob 19.30 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7.

Teppo Eskelinen bo v predavanju obravnaval trenutno ekološko krizo v kontekstu kapitalizma. V ta namen bo...

Tibor Rutar - Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju

Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer...

Vuk Vuković – Zakaj socializem?

Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki s...