Marko Kostanić - Organisationsfrage in ravni abstrakcije
Objavljeno:
Zakaj se zdi, da se levica, ki domnevno verjame v učinkovitost načrtovanja, vede, kot da spontana samoorganizacija politike in intelektualna debata od spodaj v sodobnem svetu določata zlati standard družbene epistemologije? – Philip Mirovski
Zgodovino levice v dvajsetem stoletju sta temeljno zaznamovali dve vprašanji, ki še vedno služita kot nesporni razločevalni orientacijski točki – 'Kako brati Kapital?' in 'Kaj storiti?'. Iz eksplicitnih in implicitnih odgovorov držav, partij, gibanj in posameznih marksistov bi lahko napisali obsežno zgodovino socialističnih projektov. Namen predavanja je pokazati, da so odgovori na ta vprašanja odločilno epistemološko in politično povezani. Vendar kot nasilno ločevanje 'teoretske' in 'politične' sfere ne dela usluge ne eni ne drugi, nas niti doktrinarno združevanje ne rešuje 'dialektičnih' skrbi. Pri poskusu produktivnejše obravnave problema se bom naslonil na analitične intervencije Michaela Heinricha in Michaela Lebowitza ter na njune pristope k branju Kapitala. Nato bom na kratko orisal zgodovinsko pot in dinamiko, ki sta levico pripeljali do današnje pozicije. V tretjem delu predavanja bom, glede na postavljeni epistemološki okvir in spoznanje o odvisnosti od prehojene zgodovinske poti, pokazal na protislovja, s katerimi se srečujejo današnja prizadevanja po izgradnji socialističnega projekta. K njim bom pristopil preko dveh problemskih sklopov – funkcije in oblike kapitalistične države ter družbene reprodukcije (politične) delovne sile.
[divider]
Marko Kostanić (1984) je soustanovitelj in član Centra za radničke studije iz Zagreba.
[divider]
Organisationsfrage i razine apstrakcije
Why does the Left, which supposedly believes in the efficacy of planning, seem to act as though spontaneous self-organization of politics and intellectual debate from below constitutes the gold standard of social epistemology in the modern world? – Philip Mirowski
Dva su pitanja fundamentalno obilježila historiju ljevice u dvadesetom stoljeću, a i dalje služe kao neprijeporni distinktivni orijentiri – 'Kako čitati Kapital?' i 'Što da se radi?'. Kroz eksplicitne i implicitne odgovore država, partija, pokreta i individualnih marksista dala bi se napisati obuhvatna historija socijalističkih projekata. Namjera izlaganja je ukazati da su odgovori na ova pitanja presudno epistemološki i politički povezani. Ali, kao što nasilno razdvajanje 'teorijske' i 'političke' sfere ne čini uslugu ni jedno ni drugoj, tako nas ni doktrinarno spajanje ne rješava 'dijalektičkih' briga. U pokušaju produktivnijeg tretmana problema oslonit ću se na analitičke intervencije Michaela Heinricha i Michaela Lebowitza i njihove pristupe čitanju Marxova Kapitala. Zatim ću ukratko ocrtati historijsku putanju i dinamiku koji su doveli ljevicu do današnje pozicije. U trećem dijelu izlaganja ću s obzirom na postavljeni epistemološki okvir i prepoznatu ovisnost o prijeđenom historijskom putu naznačiti kontradikcije s kojima se susreću današnja nastojanja izgradnje socijalističkih projekata. Pristupit ću im kroz dva problemska kompleksa – funkcija i forma kapitalističke države i društvena reprodukcija (političke) radne snage.
[divider]
Marko Kostanić (1984.) je suosnivač i član Centra za radničke studije iz Zagreba.
Kot nakazuje naslov, bo predavanje izpostavilo specifičnosti socialistične politične strategije, izhajajoče iz tistega konkretnega zgodovinskega konteksta kapitalizma, ki ga imenujemo neoliberalizem. Prvi del predavanja bo naslovil navidezno pomanjkanje, ki ga dandanes občutimo, ko gre za alternativ...
Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in p...
"V nasprotju z večino pristopov, ki na “realsocializem” gledajo kot na partikularen sistem, sem trdil [...], da moramo nanj gledati kot na dejanski pojav, ki je vseboval več produkcijskih razmerij, t.j. da je ključno prepoznati obstoj spodbijane reprodukcije dveh različnih logik." - Michael Lebowit...
Italijansko komunistično partijo (PCI) sta ustanovila Bodriga in Gramsci le eno leto in deset mesecev pred Mussolinijevim prevzemom oblasti. Po zlomu fašizma v letu 1943 je italijanski komunizem igral pomembno vlogo v italijanskem odporniškem gibanju, čeprav je bil pred tem dvajset let ilegalen. Po...
Že nekaj časa je očitno, da se na področju komunikacij velikega obsega težišče premika z radiodifuznih (in predvsem televizijskih) na digitalne (in predvsem družabne) platforme. Nekateri so to pozdravili kot konec množičnih in začetek javnih medijev, drugi pa so precej bolj previdni.
Na drugem zasedanju AVNOJ-a (Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije) v Jajcu, 29. novembra 1943, je bila razglašena vzpostavitev federativne Jugoslavije na osnovi enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je bila izborjena v boju proti fašističnemu okupatorju. Jugoslovanska skupnost narod...
V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.
Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcij...
V zadnjih letih smo priča fenomenu fascinacije s kopice spomenikov NOB iz časa socialistične Jugoslavije. Zlasti fotografske reportaže sprožajo val navdušenja (pa tudi zgražanja), na temo je bilo objavljenih nekaj krajših publikacij in organiziranih razstav. Ta material pogosto spremlja poudarek na...
Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizb...
Heinrich je eden izmed najvidnejših predstavnikov teoretske tradicije Novega branja Marxa (Neue Marx-Lektüre) in avtor številnih del o Marxovi teoriji vrednosti in drugih tematikah s področja kritike politične ekonomije. Med njegovimi najodmevnejšimi monografijami sta Znanost o vrednosti (Die Wissen...
Državni socializem je dosegel precej visoko raven distributivne enakosti in socialne varnosti. Vendar so tako ekonomski kakor politični modeli državnega socializma trpeli za notranjimi protislovji. Nekatera od teh so postala še posebej vidna v Srednji Evropi, kjer so bile ekonomsko relativno najnapr...
Sovjetski politični in ekonomski sistem se je dokončno izoblikoval v letih 1929–1933. Ta čas zaznamujeta dva tesno povezana procesa: hitra industrializacija in kolektivizacija kmetijstva. Osnovni cilj kolektivizacije je bil znatno povečanje produktivnosti agrarnega sektorja in predvsem vzpostavitev...
Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo: 1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti. 2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami....
Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je...
Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in s...
Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.
Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapit...
Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapit...
Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo p...
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) i...
Predavanje bo v grobih potezah najprej sledilo reformam jugoslovanskega ekonomskega sistema, ki so praviloma krepile samostojnost podjetij in avtonomijo federativnih republik. Nato bomo obravnavali dolžniško krizo osemdesetih let in pritisk tujih upnikov ter mednarodnih institucij, ki v nasprotju s...
Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v sredo, 5. februarja 2014, ob 19.30 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7.
Teppo Eskelinen bo v predavanju obravnaval trenutno ekološko krizo v kontekstu kapitalizma. V ta namen bo...
Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer...
Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki s...
