Primož Krašovec - Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma
Objavljeno:
Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapitalistične produkcije in reprodukcije kapitalskega razmerja namreč reducira raznolikost in mnogoterost oblik življenja na »suhi ekonomski račun« in zato poudarjanje razredne razsežnosti družbenih bojev v kapitalizmu ni (nujno ali vedno) izraz teoretskega redukcionizma ali politične neobčutljivosti za ne strogo ekonomske razsežnosti družbenih bojev, temveč strateška in taktična nujnost. Čeprav je kritika tradicionalnega marksizma, kolikor predstavlja alternativno ekonomsko teorijo in ne totalno kritiko kapitalistične družbe kot celote, upravičena, z nasprotno skrajnostjo, kulturnim ali diskurzivnim redukcionizmom, ne pridobimo ničesar. Prav tako ne pridobimo ničesar s kompromisno delitvijo terena, s katero kulturne in postkolonialne študije dobijo nadzidavo in razlagajo manjšinske emancipacije, marksizem pa dobi bazo in razlaga strogo ekonomske pojave, kot so krize. Dejansko politično učinkovita je lahko le perspektiva totalne kritike kapitalistične družbe kot celote in ekonomskega redukcioznima kot družbenega dejstva in ne kot teoretske zmote.[divider]Primož Krašovec, doktor sociologije, je prevajalec, urednik in pisec. Sodeluje z Delavsko-punkersko univerzo in Iniciativo za demokratični socializem.
Kot nakazuje naslov, bo predavanje izpostavilo specifičnosti socialistične politične strategije, izhajajoče iz tistega konkretnega zgodovinskega konteksta kapitalizma, ki ga imenujemo neoliberalizem. Prvi del predavanja bo naslovil navidezno pomanjkanje, ki ga dandanes občutimo, ko gre za alternativ...
Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in p...
"V nasprotju z večino pristopov, ki na “realsocializem” gledajo kot na partikularen sistem, sem trdil [...], da moramo nanj gledati kot na dejanski pojav, ki je vseboval več produkcijskih razmerij, t.j. da je ključno prepoznati obstoj spodbijane reprodukcije dveh različnih logik." - Michael Lebowit...
Italijansko komunistično partijo (PCI) sta ustanovila Bodriga in Gramsci le eno leto in deset mesecev pred Mussolinijevim prevzemom oblasti. Po zlomu fašizma v letu 1943 je italijanski komunizem igral pomembno vlogo v italijanskem odporniškem gibanju, čeprav je bil pred tem dvajset let ilegalen. Po...
Že nekaj časa je očitno, da se na področju komunikacij velikega obsega težišče premika z radiodifuznih (in predvsem televizijskih) na digitalne (in predvsem družabne) platforme. Nekateri so to pozdravili kot konec množičnih in začetek javnih medijev, drugi pa so precej bolj previdni.
Na drugem zasedanju AVNOJ-a (Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije) v Jajcu, 29. novembra 1943, je bila razglašena vzpostavitev federativne Jugoslavije na osnovi enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je bila izborjena v boju proti fašističnemu okupatorju. Jugoslovanska skupnost narod...
V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.
Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcij...
V zadnjih letih smo priča fenomenu fascinacije s kopice spomenikov NOB iz časa socialistične Jugoslavije. Zlasti fotografske reportaže sprožajo val navdušenja (pa tudi zgražanja), na temo je bilo objavljenih nekaj krajših publikacij in organiziranih razstav. Ta material pogosto spremlja poudarek na...
Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizb...
Heinrich je eden izmed najvidnejših predstavnikov teoretske tradicije Novega branja Marxa (Neue Marx-Lektüre) in avtor številnih del o Marxovi teoriji vrednosti in drugih tematikah s področja kritike politične ekonomije. Med njegovimi najodmevnejšimi monografijami sta Znanost o vrednosti (Die Wissen...
Državni socializem je dosegel precej visoko raven distributivne enakosti in socialne varnosti. Vendar so tako ekonomski kakor politični modeli državnega socializma trpeli za notranjimi protislovji. Nekatera od teh so postala še posebej vidna v Srednji Evropi, kjer so bile ekonomsko relativno najnapr...
Sovjetski politični in ekonomski sistem se je dokončno izoblikoval v letih 1929–1933. Ta čas zaznamujeta dva tesno povezana procesa: hitra industrializacija in kolektivizacija kmetijstva. Osnovni cilj kolektivizacije je bil znatno povečanje produktivnosti agrarnega sektorja in predvsem vzpostavitev...
Zakaj se zdi, da se levica, ki domnevno verjame v učinkovitost načrtovanja, vede, kot da spontana samoorganizacija politike in intelektualna debata od spodaj v sodobnem svetu določata zlati standard družbene epistemologije? – Philip Mirovski
Zgodovino levice v dvajsetem stoletju sta temeljno zazn...
Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo: 1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti. 2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami....
Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je...
Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in s...
Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.
Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapit...
Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo p...
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) i...
Predavanje bo v grobih potezah najprej sledilo reformam jugoslovanskega ekonomskega sistema, ki so praviloma krepile samostojnost podjetij in avtonomijo federativnih republik. Nato bomo obravnavali dolžniško krizo osemdesetih let in pritisk tujih upnikov ter mednarodnih institucij, ki v nasprotju s...
Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki bo v sredo, 5. februarja 2014, ob 19.30 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7.
Teppo Eskelinen bo v predavanju obravnaval trenutno ekološko krizo v kontekstu kapitalizma. V ta namen bo...
Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer...
Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki s...
