Some ALT text

Dragan Nikčević: Teorije države in politične strategije skozi dolgo 20. stoletje

Objavljeno:

V predgovoru H kritiki politične ekonomije, pripravljalnem delu oziroma predhodniku Kapitala, je Marx razodel, da je načrtoval svoj veliki podvig v nič manj kot šestih zvezkih, ki naj bi pokrili naslednje teme: kapital, zemljiška lastnina in mezdno delo ter država, zunanja trgovina in svetovni trg. To, kar dandanes (po zaslugi Engelsovih uredniških intervencij) poznamo kot trojico zvezkov Kapitala, okvirno pokriva prvo polovico načrtovanega. Tako je po avtorjevi smrti leta 1883 padlo na ramena tistih, ki so se oklicali za njegove naslednike, da nadaljujejo delo in razvijejo še marksovsko teorijo države in mednarodnega trga. Nalogo so prevzeli v dobi, ki jo zaznamujejo trije veliki Dogodki: 1914, 1917 in 1929. Če kdaj, je natanko v tem času zares kazalo, da se obstoječi družbeni red približuje koncu, in zgodnje teorije preveva prav to pričakovanje. Nekje v medvojnem obdobju ali najpozneje ob koncu druge svetovne vojne je sledilo spoznanje o preuranjenosti tega pričakovanja. To je bil trenutek, ko je institucija države zasedla osrednje mesto tako v teoretskih razlagah kot v političnih strategijah sodobnikov, ki so poskušali na novo interpretirati (pa tudi spremeniti) svet okoli sebe. Preplet prvega in drugega, teorije in politike, je v naslednjih desetletjih še naprej ostal neločljiv in nam nenazadnje tudi pomaga razumeti, zakaj diskusije o formi in funkciji države po svojem vrhuncu v sedemdesetih tako sunkovito zamrejo. Doumeti teoretske analize in politične strategije tako predpostavlja svojevrstno triangulacijo: politične razmere nam pomagajo razumeti teorije svojega dne in, obratno, vsakokratna teoretska razmišljanja nam lahko povedo ogromno o dolgem 20. stoletju samem. Na ta način se želimo skozi predavanje lotiti postopka, ki ga je zagovarjal že mladi Marx, še v času, ko je skozi kritiko Heglove filozofije pravice prvič trčil ob državo: obstaja namreč razlika med vulgarno in dogmatsko kritiko, ki preprosto napade predmet obravnave, ter resnično filozofsko kritiko, ki ne razkriva zgolj kontradikcij obravnavanega, temveč se jih potrudi tudi razumeti in razložiti njihov izvor.

Dragan Nikčević je študent sociologije kulture in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter član programskega odbora Inštituta za delavske študije. Medtem ko v akademski hierarhiji ne napreduje, se rad ukvarja s teorijami države, zgodovino 19. in 20. stoletja ter študijami nacije in nacionalizmov.

Sorodno:

Anže Dolinar: Država v poznem kapitalizmu

Protisloven status sodobne kapitalistične države zagotavlja, da se njeno razumevanje vztrajno izmika teoretskim prijemom. Znotraj marksistične kritike lahko protislovnost statusa države orišemo preko dveh temeljnih dejstev kapitalizma. Prvo je strukturna lastnost kapitala, da zasleduje profit, je mo...

Colin Barker: O državi

Prosili so me, da predavam o marksizmu in državi ter da se znotraj te splošne teme posvetim razpravi med Ralphom Milibandom in Nikosom Pulancasom iz sedemdesetih let 20. stoletja. Glede na to, da se nekatere od njunih idej danes zopet pojavljajo predvsem v Grčiji in Španiji, se bom osredotočil na nj...

Heide Gerstenberger: Kapitalistična državna oblast

Prve kapitalistične države so bile buržoazne države, ki so se konstituirale v teku buržoaznih revolucij. Revolucionarji so se zoprestavili privatnemu lastništvu pravne ter vojaške oblasti in od takrat naj bi ta oblast pripadala državi. Marksisti zagovarjajo tezo, da moramo ta proces ekspropriacije r...

Leo Panitch: Left Strategies for the 21st Century

Leo Panitch: Leve strategije za 21. stoletje – kaj se lahko naučimo iz napak komunistov in socialne demokracije

Inštitut za delavske študije vabi na predavanje kanadskega marksista Lea Panitcha, ki bo v ponedeljek, 10. 11. 2014, ob 18.00 v Stari mestni elektrarni na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Vel...

Martin Hergouth: Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države

“Rien.” - Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovins...

Panagiotis Sotiris: Ponovni premislek teorij imperializma

Namen predavanja je ponovno premisliti klasične marksistične teorije imperializma, predvsem teorije Lenina, Buharina in Rose Luxemburg, ter oceniti, kako primerne so za sodobno radikalno teorijo in politiko. Poudarili bomo predvsem to, da so nekatera stara vprašanja pomembna še danes: denimo vprašan...

Primož Krašovec: Država, srednji razred in nacionalni interes

Tako država kot srednji razred sta v ospredju mnogih sodobnih socioloških študij: študij “umika države” v času “globalizacije” na eni strani ter študij “postindustrijske družbe,” v kateri naj ne bi bilo več klasičnih, ostrih razrednih antagonizmov in smo vsi srednji razred. Država in srednji razred...

Richard Seymour: O vprašanju strategije in organizacije

Kot pove naslov, se bo predavanje posvetilo predvsem vprašanju (socialistične) strategije in organizacije. Pri tem se bo gotovo odprlo povezano vprašanje države, vendar bomo preučili tudi razmerje državne oblasti [governmental power] z družbenimi gibanji ter posamičnimi kampanjami in upori.

Richar...

Zdravko Kobe: Težave z občim. Heglova teorija države in njeni problemi

Ena od ključnih potez Heglove politične teorije je vpeljava razmika med civilno družbo kot sfero posebnega in državo kot mestom, kjer posamezniki živijo obče življenje. Ta afirmacija države, proti kateri se levica in desnica nenavadno hitro povežeta v načelno koalicijo, pa ni brez svojih težav. Pose...