Some ALT text

Tibor Rutar: Zreli Marx o državi - med zarotništvom in kritiko politične ekonomije

Objavljeno:

V predavanju bomo predstavili teorijo države, ki jo Marx nakaže po letu 1848, torej po Nemški ideologiji in Komunističnem manifestu, kjer še ostaja zavezan instrumentalizmu, po katerem država nima nikakršne avtonomije in je le orodje v rokah vladajočega razreda. V Osemnajstem brumairu Ludvika Bonaparta pa Marx nakaže teorijo države, ki dovoljuje, da z državo upravljajo tudi nekapitalistični agensi, ki iz medosebnih razlogov vseeno služijo interesom kapitalistov.

Namen predavanja je dvojen. Prvič, pokazali bomo, da ta druga teorija države ni zadovoljiva, čeprav je manj naivna od prve, instrumentalistične. Obe sta formulirani v »napol zarotniškem, napol funkcionalističnem jeziku« (Jon Elster) in ne uspeta prepričljivo razložiti, zakaj je v kapitalizmu država običajno nagnjena k interesom kapitala. Drugič, predstavili bomo »tretjo« teorijo države, ki temelji na Marxovih uvidih iz Kapitala in ki državi podeljuje relativno avtonomijo. Relativno avtonomijo zato, ker prikazuje delovanje države kot zamejeno z dinamiko, ki jo implicirajo kapitalistični lastninski odnosi; relativno avtonomijo pa zato, ker priznava, da so državni upravitelji lahko tudi nekapitalistični (celo socialdemokratski ali socialistični) agensi, ki nimajo nobenega medosebnega ali institucionalnega razloga, da bi služili interesom kapitalistov.

Tibor Rutar je doktorski študent sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član programskega odbora Inštituta za delavske študije. Raziskovalno se ukvarja predvsem z webrovskimi in poststrukturalističnimi kritikami historičnega materializma ter z metodološkim problemom odnosa med strukturo in človeškim delovanjem.

Sorodno:

Anže Dolinar: Država v poznem kapitalizmu

Protisloven status sodobne kapitalistične države zagotavlja, da se njeno razumevanje vztrajno izmika teoretskim prijemom. Znotraj marksistične kritike lahko protislovnost statusa države orišemo preko dveh temeljnih dejstev kapitalizma. Prvo je strukturna lastnost kapitala, da zasleduje profit, je mo...

Colin Barker: O državi

Prosili so me, da predavam o marksizmu in državi ter da se znotraj te splošne teme posvetim razpravi med Ralphom Milibandom in Nikosom Pulancasom iz sedemdesetih let 20. stoletja. Glede na to, da se nekatere od njunih idej danes zopet pojavljajo predvsem v Grčiji in Španiji, se bom osredotočil na nj...

Heide Gerstenberger: Kapitalistična državna oblast

Prve kapitalistične države so bile buržoazne države, ki so se konstituirale v teku buržoaznih revolucij. Revolucionarji so se zoprestavili privatnemu lastništvu pravne ter vojaške oblasti in od takrat naj bi ta oblast pripadala državi. Marksisti zagovarjajo tezo, da moramo ta proces ekspropriacije r...

Leo Panitch: Left Strategies for the 21st Century

Leo Panitch: Leve strategije za 21. stoletje – kaj se lahko naučimo iz napak komunistov in socialne demokracije

Inštitut za delavske študije vabi na predavanje kanadskega marksista Lea Panitcha, ki bo v ponedeljek, 10. 11. 2014, ob 18.00 v Stari mestni elektrarni na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Vel...

Martin Hergouth: Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države

“Rien.” - Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovins...

Panagiotis Sotiris: Ponovni premislek teorij imperializma

Namen predavanja je ponovno premisliti klasične marksistične teorije imperializma, predvsem teorije Lenina, Buharina in Rose Luxemburg, ter oceniti, kako primerne so za sodobno radikalno teorijo in politiko. Poudarili bomo predvsem to, da so nekatera stara vprašanja pomembna še danes: denimo vprašan...

Primož Krašovec: Država, srednji razred in nacionalni interes

Tako država kot srednji razred sta v ospredju mnogih sodobnih socioloških študij: študij “umika države” v času “globalizacije” na eni strani ter študij “postindustrijske družbe,” v kateri naj ne bi bilo več klasičnih, ostrih razrednih antagonizmov in smo vsi srednji razred. Država in srednji razred...

Richard Seymour: O vprašanju strategije in organizacije

Kot pove naslov, se bo predavanje posvetilo predvsem vprašanju (socialistične) strategije in organizacije. Pri tem se bo gotovo odprlo povezano vprašanje države, vendar bomo preučili tudi razmerje državne oblasti [governmental power] z družbenimi gibanji ter posamičnimi kampanjami in upori.

Richar...

Zdravko Kobe: Težave z občim. Heglova teorija države in njeni problemi

Ena od ključnih potez Heglove politične teorije je vpeljava razmika med civilno družbo kot sfero posebnega in državo kot mestom, kjer posamezniki živijo obče življenje. Ta afirmacija države, proti kateri se levica in desnica nenavadno hitro povežeta v načelno koalicijo, pa ni brez svojih težav. Pose...