Urban Sušnik: Kapitalizem in prekletstvo Prometejevega darila
Objavljeno:
Ena glavnih karakteristik moderne industrijske družbe je njena nenehna rast produktivnosti dela. Ravno te rastoče stopnje produktivnosti omogočajo eksponentne rasti bruto družbenega proizvoda, ki smo jim priča zadnjih dvesto let. Obenem pa prav ta ista karakteristika rastoče produktivnosti, ki omogoča, da vedno manj rok naredi vedno več blaga zahteva prilagoditve na nivoju družbe in posameznikov. Tehnološki napredek po eni strani prinaša s seboj konstanten tok novega produktivnega potenciala, po drugi strani pa ta ista rast produktivnosti pred seboj uničuje kupno moč, ki je potrebna za popolno realizacijo potenciala novih proizvodnih možnosti. Vihrav tok človeškega znanja predstavlja neustavljivo silo, kateri se mora prilagoditi vsaka moderna družba, ne glede na njeno družbeno ureditev. Ta rastoča dinamika pa ima prav tako svoj Faustovski obraz, njenega pohoda se ne da zaustaviti, temveč ga je potrebno usmerjati v vedno nove avenije.
Vsaka družba se problema rastoče produktivnosti lahko loteva na svoj način: lahko se odloči za nove inovativne metode deljenja dela med svoje člane, lahko se odloči za krajše delovne dni ali pa za eksponentno rast potrošnje, da bi z njo parirala eksponentnim stopnjam rasti produktivnosti. Ne glede na to kako se posamezna družba loteva posledic akumulacije znanja v produkcijskem procesu pa kaj hitro postane jasno sledeče dejstvo: gre za problem, ki se mu nobena družba ne more izogniti, izbira lahko le, kako se bo prilagodila. Obstajajo alternativne izbire ne obstaja pa alternativa izbiri. Vprašanje, ki si ga je torej potrebno postaviti je, kakšni so institucionalni pogoji, pri katerih večino človeštva pridobi z rastočo produktivnostjo? Ali v družbi rastoče produktivnosti resnično veljajo enaki principi kot v družbah, kjer se produkcijski procesi skozi čas niso bistveno spreminjali? Zakaj se nekatere očitne prilagoditve, ki so nam na voljo, v kapitalizmu ne morejo manifestirati?
Adorno writes, in the dedication of Minima Moralia, that if life should be effaced ‘then the monstrosity of absolute production will triumph’. The contemporary partisans of accelerationism can be characterised as refusing this notion of the monstrosity of production, to instead suggest the embrace o...
This lecture focuses on the role production plays in capitalist society. More specifically, it is concerned with how critical theories of reification construe the role of production in capitalist society in light of the 2008 social crisis....
"Productivity" has always been an ideological term. Especially in societies that experience economic growth. He (!) who can claim that he is "productive", and hence responsible for the growth which in the end benefits everybody, can also c...
PRODUKTIVNOST IN VOJNA ZA MERO: BOGASTVO, VREDNOST IN VREDNOSTI
Kakorkoli se že meri produktivnost, - vsakodnevni output na delavca, produktivnost dela glede na čas dela, skupni faktor produktivnosti, bruto domači proizvod na prebivalca – je ta v preteklem stoletju izjemno rasla. Kot je leta 1930...
V predavanju bomo poskusili nakazati neko možno linijo razmisleka znotraj odnosa med produktivnostjo, emancipacijo in delom. V prvem delu se bomo osredotočili na povezavo med delom in produktivnostjo ter preko nje poskusili ugotoviti kaj je tisto, kar po Marxu odlikuje »najslabšega stavbenika« pred...
V predavanju me bo zanimala produktivnost delovne sile same, tj. vprašanje, kako tako v zgodovini kot danes določene človeške telesne in duševne zmožnosti dobijo obliko, ki je dejansko uporabna za kapitalistično produkcijo, tj. sploh postanejo delovna sila (saj zmožnosti neciviliziranega in nediscip...
Predavanje bo izhajalo iz ekonomskega škandala, ki ga je Marx v svoji kritiki politične ekonomije vzel za osnovo svoje konfrontacije s prevladujočimi ekonomskimi doktrinami in njihovimi kozmetičnimi olepšavami družbene realnosti. Seveda gr...
Historični materializem vztraja, da so vsakokratni vodoravni in navpični lastninski odnosi med ekonomskimi akterji ključni strukturni dejavnik družbenega razvoja. Različni lastninski odnosi vodijo k zelo različnim vzorcem družbenega razvoja in gospodarske rasti. Izkupiček kapitalističnih lastninskih...
Učbeniška ekonomika nas uči definicije produktivnosti z razmerjem celotnega produkta glede na ponderirano povprečje vložkov. Če je razlika med vložki in produkti večja, potem govorimo o rasti produktivnosti, čemur je potrebno prišteti še vpliv spreminjajočega stanja tehnologije. Vsaj tako nas danes...
