Anže Dolinar: Primer Ukrajine

Objavljeno:

Odnos slovenske države do mednarodne centralizacije kapitala, ki se dogaja znotraj EU, je specifičen v tem, da ga spremlja razkrajanje moči slovenske države. Specifična situacija korespondira z mnogimi evropskimi deželami, ki so se znašle v polkolonialnem odnosu. To strukturno dejstvo onemogoča obstoj koherentne in napredne zunanje politike. Vsaka tovrstna socialistična internacionalna politika pa mora biti osnovana na celostni analizi konkretne zunanjepolitične situacije in na družbeni sili, ki je to analizo sposobna artikulirati.

V Ukrajini divja državljanska vojna. Prevladujoč globalni medijski diskurz ostaja osredotočen na geopolitični spopad med Zahodom in Rusijo in se ne meni preveč za globlje vzroke same krize. Povod za proteste in kasnejše nasilje je bila ukrajinska zavrnitev sporazuma o pridružitvi Ukrajine EU. Sporazum je z direktivami meril na večjo integracijo ukrajinskega gospodarstva v evropski trg, uvajal spremembe na področju energetske politike ter na splošno pospeševal deindustrializacijo in večal strukturno odvisnost Ukrajine. Ukrajina bi s sporazumom izgubila možnost zaščite lastne ekonomije ter mehanizme, ki so ključni za vodenje državne industrijske politike in preprečevanje kriz.

Prave vzroke za krizo pa je treba iskati tako v naravi prehoda iz sovjetskega sistema v kapitalizem kot tudi v dinamiki dvajset let trajajoče tranzicije. Ukrajinska birokratska elita iz časa Sovjetske zveze je uspešno izkoristila svoj strateški položaj med transformacijo sistema. Pod pretvezo grajenja nacionalne države in narodne neodvisnosti so med procesom privatizacije uspešno razgrabili nekdaj skupno premoženje. Tako je nastal sloj domačih nacionalnih oligarhov. Strukturno podoben razplet dogodkov lahko prepoznamo v vseh tranzicijskih državah, tudi v Sloveniji. Da se je slovenska menedžerska elita uspešno oblikovala kot nacionalna buržoazija, je zaradi slabšega položaja v razmerju sil potrebovala zavezništvo z združenim delom. Posledično je bil tudi proces privatizacije bolj postopen, torej manj sunkovit. Trenutna situacija v Ukrajini je sicer v marsičem podobna tisti, ki smo ji bili priča med razpadom SFRJ. V obeh primerih so prisotne desničarske paravojaške enote, politizira se vprašanje jezika, hkrati pa se manipulira z mediji.

Vrednost ukrajinske valute grivne je še pred protesti zaradi gospodarskega propadanja, privatizacije in proračunskega deficita močno padla. Centralna banka je valuto hotela stabilizirati, kar je vodilo k uvedbi kapitalskih zavor in omejitev privatnih transakcij v tujino. Tuji investitorji so se umaknili, rezerve pa usahnile. Tako so mnogi pridružitveni sporazum z EU dojeli kot rešilno bilko za potapljajočo se ukrajinsko ekonomijo, medtem ko je v realnosti polariziral javnost in ustvaril krvavi konflikt.

Pod črto moramo torej situacijo v Ukrajini razumeti kot posledico geopolitične konkurence, subsumirano pod konkurenco med različnimi kapitali. Zdi se, da je slovenska zunanja politika odvisna predvsem od tega, ali smo na strani zahodnih interesov ali na strani Rusije. Iz konkretne analize pa izhaja, da je ta dilema lažna in da gre za izbiro med takšnim ali drugačnim interesom kapitala. Ker je interes kapitala strukturna lastnost kapitalizma, ga seveda srečujemo povsod. Ker pa si hkrati kot socialisti želimo presekati z lažnimi dilemami, moramo te protipozicije razbijati v realni politični praksi ter jih prikazati v njihovi pravi formi.

Konkretna socialistična zunanja politika bo zahtevala takojšnjo prekinitev spopadov, prenehanje vmešavanja obeh akterjev v notranje zadeve Ukrajine, obsodbo fašistoidnih praks in fašističnih grupacij, izvedbo novih, demokratičnih, volitev in priznanje pravice do samoodločbe za uporne regije. To je edina legitimna, socialistična internacionalna politika, ki omogoča solidarnost z izkoriščanimi in zatiranimi. V primeru posamezne države, kot je Slovenija, se to stališče zdi iluzorno, a je hkrati kot kolektivno stališče lahko učinkovito.

Slovenija je članica Evropske unije in Nata, kar pa ne pomeni, da mora interes obeh organizacij postavljati nad lasten interes. Tega moramo reinterpretirati kot skupen interes evropskega in svetovnega delavstva, torej kot univerzalen interes. To univerzalnost moramo iskati tako med naprednimi silami v Ukrajini kot drugod po svetu.

Ta univerzalnost daje socialistični poziciji njeno legitimnost.

Članek je bil prvotno objavljen v časopisu Dnevnik.

Sorodno:

Anej Korsika: Čilska pot v socializem

Henry Kissinger, ameriški zunanji minister v času Nixonove in Fordove administracije, naj bi na neki točki izjavil: “Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična.” Citat lepo povzema imperialistično bistvo politike, ki so...

Dragan Nikčević: Distopija za današnji čas

Prispevek je bil prvotno objavljen v majsko-junijski številki revije Kinotečnik.

"Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej." Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasi...

Dragan Nikčević: The Origins of May Day

Have you ever noticed how so many protests happen in May? There is a reason for this, and it originates in the late nineteenth-century struggle for workers’ rights. The history of its commemoration is a microhistory of the Left.

In the beginning

In 1864, The International Workingmen’s Associatio...

Marko Kržan: Ocrt historije samoupravnog socijalizma

U ovom članku sažeto je predavanje kojeg sam imao 19. novembra 2012 godine u Beogradu na poziv drugarica i  drugova iz Centra za kulturnu dekontaminaciju (Učitelj neznalica i njegovi komiteti). Pokušao sam napraviti jednu skicu razvitka jugoslavenskog samoupravnog socijalizma između 1945 i kasnih se...

Pismo podpore Tovarni Rog

V Inštitutu za delavske študije izražamo podporo kolektivom, ki delujejo in so v preteklosti delovali v prostorih nekdanje tovarne Rog. Zgodba tovarne Rog, kjer sta nekoč stavkam, odpuščanjem in neštetim osebnim tragedijam sledili prisilna poravnava in stečaj, je simptomatičen in vzorčen primer proc...

Podprimo naše poštarje!

Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.

Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.

Razen tisti...

Programme outline: Labour and Technology

ILS Seminar: Labour and Technology October 6th 2017 Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Among all the potential candidates for a global-systemic catastrophe, or at the very least a serious break with the current state of affairs, the one that elicits the greatest fascination is the one that is inte...

Theodor Adorno: Rana po imenu Heine

Danes mineva 160 let od smrti Heinricha Heineja, pesnika, kritika in publicista iz obdobja romantike, ki je bil med drugim še Heglov učenec in Marxov znanec.

Pred 60 leti, ob 100 obletnici njegove smrti, je Theodor Adorno napisal tekst "Rana po imenu Heine" (Die Wunde Heine, 1956), ki ga obj...

Rok Kogej: Alternative vstajniškega gibanja

Vstajniško gibanje je zelo heterogena tvorba in njenim posameznim delom so skupne le zgodovinske okoliščine, iz katerih so vzniknili in na katere se odzivajo, pa čeprav različni deli te okoliščine razumejo različno. To so okoliščine svetovne gospodarske in finančne krize, ki je v ZDA izbruhnila leta...

Sašo Slaček: »Niti bankir niti fašistka!«

V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zmago slavil predstavnik establišmenta, nekdanji bankir, avtor pomembnih neoliberalnih reform vlade Manuela Vallsa, Emmanuel Macron. Čeprav bo marsikdo občutil olajšanje, da predsedniškega mesta ni uspelo zasesti kandidatki skrajne desnice Marine Le...

Tibor Rutar: Hegemonija in kolektivno delovanje

* To je razširjena različica članka, ki je bil objavljen v psihološki reviji Panika (let. 19, št. 1, 2015).

Italijanski marksist Antonio Gramsci je bil verjetno najvplivnejša izhodiščna referenca za praktično vsakega progresivnega avtorja, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja ukvarjal s k...

Tibor Rutar: Max Weber

Uvod: »buržoazni Marx«?

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«.[1] Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa...

Tibor Rutar: Roy Bhaskar

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah – med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih –, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi de...

Tibor Rutar: Transition, Austerity and Primitive Accumulation - Left Answers

Today, political, economic and, given the rise of Golden dawn and other fascist tendencies, also ideological implications of the global capitalist crisis are intensifying rather than, as the free-market ideologues would have us believe, decreasing. Hence, for the Left, a thorough understanding of ho...