Dragan Nikčević & Anže Dolinar: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki

Objavljeno:

Prvotno objavljeno v marčevsko-aprilski številki Kinotečnika, dostopno tukaj. Besedilo napoveduje filmski seminar, ki bo v potekal v sodelovanju s Kinoteko v aprilu in maju 2016 (spored tukaj)

Vlak proti Strojevodji, Okrožje 9 proti MNU. Elysium, Libria in New Greenwich proti izključenim množicam. Nemočni posameznik proti gigantom od Gattaca Aerospace Corporation do Nea So Copros.

Z vidika znanstvenofantastične filmske produkcije so našemu planetu še nedolgo tega grozili poplave, potresi in občasni katastrofični meteorski udarec. Danes se zdi, da namesto ekoloških katastrof na prestol osrednje grožnje svetu, kakršnega smo vajeni, stopajo konfrontacije različnih družbenih skupin. Umetnost odraža premik v perspektivi, tematiko naravne neenakosti izpodriva družbena neenakost.

Tako se ta trenutek na filmska platna valijo nova nadaljevanja treh hollywoodskih franšiz, kjer se mladi junaki, na ozadju družbene stratifikacije, borijo proti represivnim političnim sistemom: Divergent, Hunger Games in Maze Runner. Med množico filmskih distopij za malo bolj odraslo občinstvo je zgolj en režiser, Neill Blomkamp, ki v svojih filmih projecira družbeno realnost apartheidovskih razsežnosti v bližnjo prihodnost, posnel že troje del. Na televizijskih zaslonih lahko ta trenutek uživamo ob novi seriji The Expanse, ki z veliko več pozornosti, kot smo je ponavadi vajeni, secira težavno življenje ráje v asteroidnem pasu, nad katerim merita svoje moči matična Zemlja in kolonizirani Mars.

Vsaka forma kulturne produkcije družbi postavlja ogledalo na svoj način. Predpostavka, da znanstvena fantastika to počne bolje in uspešneje, nedvomno izhaja iz ideje napredka. Ta na obči ravni pomeni takšno ali drugačno napredovanje v času in tako ostaja nespremenjena, hkrati pa se njene individualne pojavne forme spreminjajo skupaj z družbenim razvojem. Slednje namiguje na to, da ima tudi čas lastno zgodovino. Znanstvena fantastika tako pogosto posega ravno v sfero, kjer se 'ideja napredka' najbolj radikalno srečuje sama s seboj. Znanstvena fantastika je prostor, kjer neme predpostavke ideje napredka spregovorijo. Tako znanstvena fantastika v resnici pogosto postavlja ogledalo ogledalu naše družbe, na čemer tudi temelji njen kritični in emancipatorni potencial.

Emancipatorni potencial znanstvenofantastičnega žanra se je v preteklosti sicer skušalo locirati na mnogih mestih. Suvinova elaboracija kognitivne potujitve, kjer je imaginarni svet vendarle kognitivno organiziran, ali pa Jamesonova utopična funkcija, ki znanstvenofantastične utopije privilegira pred generično fantazijo, sta zgolj takšna dva primera. Da pa bi s starimi tezami zapopadli novo dobo, je potrebno tovrstnim marksističnim analizam primakniti še malo Marxa samega in utopični moment napolniti z zgodovinsko konkretnostjo.

Konkretno to pomeni pretres specifične logike kulturne produkcije danes. Pretres, ki bo skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj se zdi, da je svet prerastel v znanstveno fantastiko, medtem ko slednja ni več odraz potenciala, ki se skriva v človeški družbi. Zakaj jo, nasprotno, zaznamuje neka odsotnost zunanjosti, kjer konflikt med dvema antagonistoma ne proizvede nič kvalitativno novega, niti ne izhaja iz nekih reflektiranih predpostavk.

V Kinokatedri bomo znanstveno fantastiko kot konkretno formo kulturne produkcije soočili s kapitalizmom in njegovimi kontradikcijami. Ali sodobna znanstvena fantastika, takrat ko tematizira zaplete v okviru tistega, kar kapitalizem povzroča, ponuja tudi razrešitve, ki ostajajo v mejah tistega, kar kapitalizem dopušča?

Na ta način bomo skušali odgovoriti na vprašanja, ki se morda najbolj jasno odpirajo ravno z nedavnim izidom nove epizode Vojne zvezd: Sila se prebuja. Ob ogledu slednjega imamo namreč občutek, da je produkcija časovne distance zadobila novo dimenzijo, saj film, njegov scenarij, izbira protagonistov, navržene reference in celoten “hype”, ki spremlja njegov izid, znanstveno fantastiko (in nas z njo) dobesedno vrača v preteklost. To dejstvo pod vprašaj postavlja tako pojem napredka kot hegemonijo kognicije, ki načeloma pritičeta znanstvenofantastičnemu žanru.

Če se torej ne vrača zgolj film iz 70-ih, temveč kar 70-eta sama, potem smo se znašli pred zagato. Staro se ponovno rojeva, medtem ko novo še ne more umreti.

Sorodno:

Anej Korsika: Čilska pot v socializem

Henry Kissinger, ameriški zunanji minister v času Nixonove in Fordove administracije, naj bi na neki točki izjavil: “Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična.” Citat lepo povzema imperialistično bistvo politike, ki so...

Anže Dolinar: Primer Ukrajine

Odnos slovenske države do mednarodne centralizacije kapitala, ki se dogaja znotraj EU, je specifičen v tem, da ga spremlja razkrajanje moči slovenske države. Specifična situacija korespondira z mnogimi evropskimi deželami, ki so se znašle v polkolonialnem odnosu. To strukturno dejstvo onemogoča obst...

Dragan Nikčević: Distopija za današnji čas

Prispevek je bil prvotno objavljen v majsko-junijski številki revije Kinotečnik.

"Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej." Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasi...

Dragan Nikčević: The Origins of May Day

Have you ever noticed how so many protests happen in May? There is a reason for this, and it originates in the late nineteenth-century struggle for workers’ rights. The history of its commemoration is a microhistory of the Left.

In the beginning

In 1864, The International Workingmen’s Associatio...

Marko Kržan: Ocrt historije samoupravnog socijalizma

U ovom članku sažeto je predavanje kojeg sam imao 19. novembra 2012 godine u Beogradu na poziv drugarica i  drugova iz Centra za kulturnu dekontaminaciju (Učitelj neznalica i njegovi komiteti). Pokušao sam napraviti jednu skicu razvitka jugoslavenskog samoupravnog socijalizma između 1945 i kasnih se...

Pismo podpore Tovarni Rog

V Inštitutu za delavske študije izražamo podporo kolektivom, ki delujejo in so v preteklosti delovali v prostorih nekdanje tovarne Rog. Zgodba tovarne Rog, kjer sta nekoč stavkam, odpuščanjem in neštetim osebnim tragedijam sledili prisilna poravnava in stečaj, je simptomatičen in vzorčen primer proc...

Podprimo naše poštarje!

Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.

Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.

Razen tisti...

Programme outline: Labour and Technology

ILS Seminar: Labour and Technology October 6th 2017 Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Among all the potential candidates for a global-systemic catastrophe, or at the very least a serious break with the current state of affairs, the one that elicits the greatest fascination is the one that is inte...

Theodor Adorno: Rana po imenu Heine

Danes mineva 160 let od smrti Heinricha Heineja, pesnika, kritika in publicista iz obdobja romantike, ki je bil med drugim še Heglov učenec in Marxov znanec.

Pred 60 leti, ob 100 obletnici njegove smrti, je Theodor Adorno napisal tekst "Rana po imenu Heine" (Die Wunde Heine, 1956), ki ga obj...

Rok Kogej: Alternative vstajniškega gibanja

Vstajniško gibanje je zelo heterogena tvorba in njenim posameznim delom so skupne le zgodovinske okoliščine, iz katerih so vzniknili in na katere se odzivajo, pa čeprav različni deli te okoliščine razumejo različno. To so okoliščine svetovne gospodarske in finančne krize, ki je v ZDA izbruhnila leta...

Sašo Slaček: »Niti bankir niti fašistka!«

V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zmago slavil predstavnik establišmenta, nekdanji bankir, avtor pomembnih neoliberalnih reform vlade Manuela Vallsa, Emmanuel Macron. Čeprav bo marsikdo občutil olajšanje, da predsedniškega mesta ni uspelo zasesti kandidatki skrajne desnice Marine Le...

Tibor Rutar: Hegemonija in kolektivno delovanje

* To je razširjena različica članka, ki je bil objavljen v psihološki reviji Panika (let. 19, št. 1, 2015).

Italijanski marksist Antonio Gramsci je bil verjetno najvplivnejša izhodiščna referenca za praktično vsakega progresivnega avtorja, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja ukvarjal s k...

Tibor Rutar: Max Weber

Uvod: »buržoazni Marx«?

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«.[1] Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa...

Tibor Rutar: Roy Bhaskar

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah – med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih –, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi de...

Tibor Rutar: Transition, Austerity and Primitive Accumulation - Left Answers

Today, political, economic and, given the rise of Golden dawn and other fascist tendencies, also ideological implications of the global capitalist crisis are intensifying rather than, as the free-market ideologues would have us believe, decreasing. Hence, for the Left, a thorough understanding of ho...