Izjava za javnost Delavsko-punkerske univerze (DPU) in Neposredne demokracije zdaj! (NDZ)

Objavljeno:

Delavsko-punkerska univerza (DPU) in Neposredna demokracija zdaj! (NDZ) sta se danes, 19. aprila, udeležili pogovora predsednice vlade s predstavniki civilne družbe. Dogodka smo se udeležili kljub temu, da sestava državnega zbora ne odraža več volje državljanov in ima vlada po našem mnenju le prehodna pooblastila. Tako smo ravnali zato, ker je naša dolžnost, da predsednico vlade seznanimo z dejstvi in zahtevami, ki jih narekujejo trenutne družbene, gospodarske in politične razmere v državi.

1. Referendum in fiskalno pravilo: Če bodo uveljavljene predlagane protidemokratične spremembe, bomo namesto zakonodajnega referenduma, na katerem državljani izvajajo neposredno oblast v smislu 3a. člena ustave, dobili drago javnomnenjsko anketo o simboličnih vprašanjih. Z zapisom fiskalnega pravila bi se država odpovedala avtonomni fiskalni politiki, ki je eden redkih preostalih proticikličnih ukrepov.

2. Boj proti korupciji: Ne glede na prehodni značaj vlade, je potreben brezkompromisen boj s korupcijo, neodvisna preiskava vseh sumov koruptivnih dejanj, povrnitev vsega nezakonito pridobljenega premoženja in utajenih davčnih obveznosti ter vzpostavitev učinkovitega nadzornega sistema nad porabniki proračunskih sredstev ter podjetij v večinski lasti občin in države.

3. Javne finance: Vlada mora z nekonvencionalnimi ukrepi (z izdajo obveznic na neevropskih trgih, z zadolžitvijo neposredno pri neevropskih državah oz. z zastavitvijo državnega premoženja) zagotoviti normalno servisiranje dolga in javnofinančnega primanjkljaja do leta 2015 in s tem omogočiti, da bo nova vlada začela mandat v normaliziranih razmerah. Namesto linearnega zmanjševanja plač je potrebno selektivno varčevanje, ki bo pravično obremenilo uslužbence z najvišjimi plačami. Pri povečevanju prihodkov se je treba izogniti regresivnim davkom (dvig DDV) in namesto tega povečati progresivnost dohodnine (kamor je treba znova vključiti dohodke iz kapitala) in davek na dohodek pravnih oseb.

4. Bančni sektor: Slaba banka je očitno izvršeno dejstvo. Toda to vlade ne odvezuje od tega, da se prenos terjatev izvede izključno v državnih bankah in samo v primerih, ko bi bili drugi ukrepi po ZUKSB dražji ali neučinkoviti. Ključni ukrep mora biti dokapitalizacija bank, po možnosti z obveznicami. Banke naj se ne sanirajo zato, da bi jih poceni razprodali, temveč zato, da bodo nekoč opravljale javno službo in podpirale razvojne politike.

5. Privatizacija: Privatizacija je škodljiv ukrep, ki ne rešuje realnih težav države in podjetij. Nobena država se ni rešila dolga s prodajo premoženja, temveč zgolj z gospodarsko rastjo in odpisom dolgov. Zamisel vlade, da bi s prodajo uspešnih podjetij financirala »velike infrastrukturne projekte« (tj. potratne investicije v beton), vodi v gospodarski in razvojni samomor. Namesto tega lahko državna podjetja v krizi povečajo prilive v proračun in izvajajo smiselne investicije poleg države. Državna lastnina v gospodarstvu mora ostati nedotaknjena, ker je izhodišče za graditev gospodarstva, v katerem bodo podjetja upravljali zaposleni, delovala pa bodo v korist vseh prebivalcev!

V DPU in NDZ poudarjamo, da so naštete usmeritve le ukrepi v sili, ki bi omogočili, da krizo prebrodimo s čim manjšimi družbenimi stroški in ohranimo zadostnopodlago za korenitedružbene spremembe. Te spremembe se ne bodo ustavile pri odpravljanju pomanjkljivosti kapitalističnega sistema in moralnem očiščenju tako imenovanih elit. Problem je kapitalizem sam oziroma njegov produkcijski način, ki povzroča ciklične krize, družbene napetosti, konflikte in vojne. Prav tako revščina, razslojenost in uničevanje okolja niso zgolj napake v sistemu, ampak inherenten način njegovega delovanja. Spremembe sistema bodo morale odpraviti odnose izkoriščanja ljudi in okolja ter omogočiti nastanek gospodarstva, ki bo služilo socialnim in ekološkim potrebam.

Vse svoje sile bomo usmerili v procese aktivne politične samoorganizacije, ki bo omogočila demokratično odpravo kapitalizma in vzpostavila solidarno, strpno in sonaravno družbo. Pri tem nas ne bosta vodili nobena vlada in nobena zunanja intervencija, temveč le potrebe in volja delovnih ljudi!

 

Delavsko-punkerska univerza

Neposredna demokracija zdaj!

Sorodno:

Anej Korsika: Čilska pot v socializem

Henry Kissinger, ameriški zunanji minister v času Nixonove in Fordove administracije, naj bi na neki točki izjavil: “Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična.” Citat lepo povzema imperialistično bistvo politike, ki so...

Anže Dolinar: Primer Ukrajine

Odnos slovenske države do mednarodne centralizacije kapitala, ki se dogaja znotraj EU, je specifičen v tem, da ga spremlja razkrajanje moči slovenske države. Specifična situacija korespondira z mnogimi evropskimi deželami, ki so se znašle v polkolonialnem odnosu. To strukturno dejstvo onemogoča obst...

Dragan Nikčević: Distopija za današnji čas

Prispevek je bil prvotno objavljen v majsko-junijski številki revije Kinotečnik.

"Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej." Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasi...

Dragan Nikčević: The Origins of May Day

Have you ever noticed how so many protests happen in May? There is a reason for this, and it originates in the late nineteenth-century struggle for workers’ rights. The history of its commemoration is a microhistory of the Left.

In the beginning

In 1864, The International Workingmen’s Associatio...

Marko Kržan: Ocrt historije samoupravnog socijalizma

U ovom članku sažeto je predavanje kojeg sam imao 19. novembra 2012 godine u Beogradu na poziv drugarica i  drugova iz Centra za kulturnu dekontaminaciju (Učitelj neznalica i njegovi komiteti). Pokušao sam napraviti jednu skicu razvitka jugoslavenskog samoupravnog socijalizma između 1945 i kasnih se...

Pismo podpore Tovarni Rog

V Inštitutu za delavske študije izražamo podporo kolektivom, ki delujejo in so v preteklosti delovali v prostorih nekdanje tovarne Rog. Zgodba tovarne Rog, kjer sta nekoč stavkam, odpuščanjem in neštetim osebnim tragedijam sledili prisilna poravnava in stečaj, je simptomatičen in vzorčen primer proc...

Podprimo naše poštarje!

Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.

Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.

Razen tisti...

Programme outline: Labour and Technology

ILS Seminar: Labour and Technology October 6th 2017 Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Among all the potential candidates for a global-systemic catastrophe, or at the very least a serious break with the current state of affairs, the one that elicits the greatest fascination is the one that is inte...

Theodor Adorno: Rana po imenu Heine

Danes mineva 160 let od smrti Heinricha Heineja, pesnika, kritika in publicista iz obdobja romantike, ki je bil med drugim še Heglov učenec in Marxov znanec.

Pred 60 leti, ob 100 obletnici njegove smrti, je Theodor Adorno napisal tekst "Rana po imenu Heine" (Die Wunde Heine, 1956), ki ga obj...

Rok Kogej: Alternative vstajniškega gibanja

Vstajniško gibanje je zelo heterogena tvorba in njenim posameznim delom so skupne le zgodovinske okoliščine, iz katerih so vzniknili in na katere se odzivajo, pa čeprav različni deli te okoliščine razumejo različno. To so okoliščine svetovne gospodarske in finančne krize, ki je v ZDA izbruhnila leta...

Sašo Slaček: »Niti bankir niti fašistka!«

V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zmago slavil predstavnik establišmenta, nekdanji bankir, avtor pomembnih neoliberalnih reform vlade Manuela Vallsa, Emmanuel Macron. Čeprav bo marsikdo občutil olajšanje, da predsedniškega mesta ni uspelo zasesti kandidatki skrajne desnice Marine Le...

Tibor Rutar: Hegemonija in kolektivno delovanje

* To je razširjena različica članka, ki je bil objavljen v psihološki reviji Panika (let. 19, št. 1, 2015).

Italijanski marksist Antonio Gramsci je bil verjetno najvplivnejša izhodiščna referenca za praktično vsakega progresivnega avtorja, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja ukvarjal s k...

Tibor Rutar: Max Weber

Uvod: »buržoazni Marx«?

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«.[1] Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa...

Tibor Rutar: Roy Bhaskar

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah – med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih –, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi de...

Tibor Rutar: Transition, Austerity and Primitive Accumulation - Left Answers

Today, political, economic and, given the rise of Golden dawn and other fascist tendencies, also ideological implications of the global capitalist crisis are intensifying rather than, as the free-market ideologues would have us believe, decreasing. Hence, for the Left, a thorough understanding of ho...