Pismo podpore Tovarni Rog

Objavljeno:

V Inštitutu za delavske študije izražamo podporo kolektivom, ki delujejo in so v preteklosti delovali v prostorih nekdanje tovarne Rog. Zgodba tovarne Rog, kjer sta nekoč stavkam, odpuščanjem in neštetim osebnim tragedijam sledili prisilna poravnava in stečaj, je simptomatičen in vzorčen primer procesa deindustrializacije. Je primer procesa, ki je zahodni svet podredil logiki storitvenih ekonomskih modelov in prekarizacije, v države, ki naj bi šele postale del tega Zahoda pa to logiko pripeljal v najbrutalnejši obliki.

Da imajo prostori tovarne Rog vrednost, ki so jo ustvarjali tudi že davno odpuščeni delavci, ki v procesu stečaja niso bili poplačani, se pogosto pozablja. Prav tako se skuša pozabiti na to, kar se je v Rogu dogajalo v zadnjih desetih letih, ko so poslopje za nepridobitne namene uporabljali aktivisti, umetniki in teoretiki v imenu družbene kritike ter v bran marginaliziranih in zatiranih družbenih skupin. Vprašanje lastništva torej nikakor ni črno-belo, ampak je povezano prav s procesom deindustrializacije.

Z izgubo industrije so se v zahodnih urbanih središčih, poleg izpraznjenih industrijskih objektov, začeli pojavljati nezaposleni, reveži in brezdomci. Kapitalistični razred, ki se s tovrstnimi težavami ni sposoben soočati v temelju, je kot odgovor ponudil revitalizacijo urbanih središč, in sicer  z uvajanjem zahodnih modelov kulturnih in kreativnih industrij. Gre za začasne rešitve, ki bolj kot povrnitev standarda, merijo na doseganje neoliberalne ideološke interpelacije posameznikov. Po eni strani tovrstne rešitve tiste, ki niso sposobni preživeti v novem modelu, izrivajo na periferijo, ven iz urbanih središč, preostale pa preko prekarnih zaposlitev v storitvenih dejavnostih uvajajo v nov način življenja. V Ljubljani je primer tovrstnega projekta Kino Šiška, kjer se pojem javnega popolnoma izgubi, oziroma je dojeman samo še kot način financiranja.

Ne gre toliko za transfer sredstev iz javnega v privatno, ampak za spremenjen način funkcioniranja urbane kulturne produkcije. Moment socializacije, ki je ključen za prostore kot sta AKC Metelkova mesto in Tovarna Rog, tu  nadomešča odnos med ponudnikom storitve in potrošnikom. Hkrati se uvaja fleksibilne delovne odnose in razbija solidarnost na kulturni sceni. Gre skratka za proces, kjer kulturna produkcija postaja kulturna industrija in prav to želi MOL dandanes pripeljati v Rog.

To nam lahko pojasni eno od mnogih protislovij, povezanih s tovarno Rog, ki je povezano s kolesi Poni. Medtem ko je šla tovarna Rog v stečaj in niso delavci od skupnega ustvarjenega kapitala dobili nič, danes Gorenje obuja proizvodnjo ponijev, prav za potencialne bodoče koristnike kreativnega profitnega centra Rog. Gre zgolj za enega od številnih primerov kapitalistične ekspropriacije, kjer se skupna lastnina z neskončno lahkostjo prevaja v privatne profite. Ob vsem naštetem se skupnosti, ki deluje znotraj tovarne Rog, očita ravno zlorabo tuje lastnine, čeprav je po vseh merilih prav ta kolektiv zaslužen za razvijanje praks, ki so omenjeni kapitalistični razlastitvi nasprotne po svojem bistvu.

Izpostavimo še eno protislovje povezano s celotno zgodbo. Mar se župan Zoran Jankovič ne identificira kot levičar? Mar na partizanskih proslavah ne poziva k dvigu sociale in pokojnin? Mar ga ne skrbita škoda in razsulo, ki ju povzroča kriza? Zakaj torej skuša, s pomočjo akademskega lakaja Gregorja Tomca, prav z najbolj kapitalističnimi metodami zatreti eno redkih mest upora proti kapitalističnim procesom, ki našo družbo rinejo v vse večjo bedo, pomankanje in revščino?

Županu torej predlagamo, da za spremembo svojo pozicijo vzame zares. Da kolektivom znotraj Roga pusti avtonomijo, s tem pa omogoči nadaljnji boj za marginalizirane in zatirane družbene skupine in nadaljnje razvijanje alternativnih kulturnih, umetniških in teoretskih praks. Drugačni potek dogodkov se namreč v dogajanju okoli Roga že daje slutiti: izključevalne kapitalistične prakse in fašistoidno nasilje na ulicah.

Sorodno:

Anej Korsika: Čilska pot v socializem

Henry Kissinger, ameriški zunanji minister v času Nixonove in Fordove administracije, naj bi na neki točki izjavil: “Ne vem, zakaj bi morali mirno gledati, da zgolj zaradi neodgovornosti njenega prebivalstva neka država postane komunistična.” Citat lepo povzema imperialistično bistvo politike, ki so...

Anže Dolinar: Primer Ukrajine

Odnos slovenske države do mednarodne centralizacije kapitala, ki se dogaja znotraj EU, je specifičen v tem, da ga spremlja razkrajanje moči slovenske države. Specifična situacija korespondira z mnogimi evropskimi deželami, ki so se znašle v polkolonialnem odnosu. To strukturno dejstvo onemogoča obst...

Dragan Nikčević: Distopija za današnji čas

Prispevek je bil prvotno objavljen v majsko-junijski številki revije Kinotečnik.

"Svet je propadel. Le še Britanija koraka naprej." Da je temu tako, skrbijo militariziran varnostni aparat, množična deportacijska taborišča in žrtvovanje svobode v imenu varnosti, znotraj družbe, v kateri je nasi...

Dragan Nikčević: The Origins of May Day

Have you ever noticed how so many protests happen in May? There is a reason for this, and it originates in the late nineteenth-century struggle for workers’ rights. The history of its commemoration is a microhistory of the Left.

In the beginning

In 1864, The International Workingmen’s Associatio...

Marko Kržan: Ocrt historije samoupravnog socijalizma

U ovom članku sažeto je predavanje kojeg sam imao 19. novembra 2012 godine u Beogradu na poziv drugarica i  drugova iz Centra za kulturnu dekontaminaciju (Učitelj neznalica i njegovi komiteti). Pokušao sam napraviti jednu skicu razvitka jugoslavenskog samoupravnog socijalizma između 1945 i kasnih se...

Podprimo naše poštarje!

Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.

Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.

Razen tisti...

Programme outline: Labour and Technology

ILS Seminar: Labour and Technology October 6th 2017 Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Among all the potential candidates for a global-systemic catastrophe, or at the very least a serious break with the current state of affairs, the one that elicits the greatest fascination is the one that is inte...

Theodor Adorno: Rana po imenu Heine

Danes mineva 160 let od smrti Heinricha Heineja, pesnika, kritika in publicista iz obdobja romantike, ki je bil med drugim še Heglov učenec in Marxov znanec.

Pred 60 leti, ob 100 obletnici njegove smrti, je Theodor Adorno napisal tekst "Rana po imenu Heine" (Die Wunde Heine, 1956), ki ga obj...

Rok Kogej: Alternative vstajniškega gibanja

Vstajniško gibanje je zelo heterogena tvorba in njenim posameznim delom so skupne le zgodovinske okoliščine, iz katerih so vzniknili in na katere se odzivajo, pa čeprav različni deli te okoliščine razumejo različno. To so okoliščine svetovne gospodarske in finančne krize, ki je v ZDA izbruhnila leta...

Sašo Slaček: »Niti bankir niti fašistka!«

V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zmago slavil predstavnik establišmenta, nekdanji bankir, avtor pomembnih neoliberalnih reform vlade Manuela Vallsa, Emmanuel Macron. Čeprav bo marsikdo občutil olajšanje, da predsedniškega mesta ni uspelo zasesti kandidatki skrajne desnice Marine Le...

Tibor Rutar: Hegemonija in kolektivno delovanje

* To je razširjena različica članka, ki je bil objavljen v psihološki reviji Panika (let. 19, št. 1, 2015).

Italijanski marksist Antonio Gramsci je bil verjetno najvplivnejša izhodiščna referenca za praktično vsakega progresivnega avtorja, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja ukvarjal s k...

Tibor Rutar: Max Weber

Uvod: »buržoazni Marx«?

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«.[1] Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa...

Tibor Rutar: Roy Bhaskar

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah – med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih –, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi de...

Tibor Rutar: Transition, Austerity and Primitive Accumulation - Left Answers

Today, political, economic and, given the rise of Golden dawn and other fascist tendencies, also ideological implications of the global capitalist crisis are intensifying rather than, as the free-market ideologues would have us believe, decreasing. Hence, for the Left, a thorough understanding of ho...