Solidarnostno pismo podpore Venezueli

Ko so v Venezueli prejšnjo nedeljo 14.4.2013 potekale predsedniške volitve, je bila to ena izmed pomembnejših svetovnih novic. Manj kot teden dni po zaključku volitev pa je očitno, da si marsikdo želi, da se te še ne bi končale.

Zmaga Nicolasa Madura na predsedniških volitvah, ki se jih je udeležilo 80% prebivalcev, ni bila nikakršno presenečenje.  Slavil je s 50,8%  volilnih glasov, medtem ko je vodja opozicije Henrique Capriles Radonski prejel 49,2%. Volilna zmaga Madura je tesna, a zato nič manj legitimna. A kljub tesnemu rezultatu ne preseneča, da opozicija, ki je leta 2002 skupaj z imperialističnimi državami zahoda poskušala izvesti državni udar, volilnega rezultata ne priznava. In to kljub temu,  da ista opozicija prejšnja leta ni imela nikakršnega problema s podobno tesnimi volilnimi izidi. Ob  ustavni reformi leta 2007 je bil izid 50,7% proti 49,2%. Zmagala je opozicija in Chavez je poraz priznal.

Capriles tako kljub petkovi zaprisegi novega predsednika bolivarske republike Venezuele Nicolasa Madura, tega še vedno ne priznava za legitimno in demokratično izvoljenega predsednika. Po objavi izida je takoj pozval k ponovnemu štetju vseh glasovnic, četudi je bilo že opravljeno rutinsko štetje 54% naključnih volilnih glasov, ki ga zahteva zakon.V govoru je Capriles svoje privržence pozval tudi na ulice, ker naj bi bile volitve ponarejene in zato nedemokratične.

Mobilizacija opozicije se je sprevrgla v nasilno obračunavanje s podporniki izvoljenega predsednika. Postavljali so cestne zapore in goreče barikade. Zasebni mediji pod komando kapitala so širili ponarejene informacije, da vladajoča stranka zažiga volilne lističe, da bi preprečili ponovno štetje glasov, pri čemer naj bi jim pomagali kubanski zdravniki. Zato so pripadniki opozicije  podtaknili požar v osem javnih bolnišnic, gorele so trgovine s subvencionirano prehrano za revne, stavbe Združene socialistične stranke in  državne radiotelevizije.  Zaradi nasilja in malverzacij  opozicije je do sedaj umrlo vsaj osem oseb, med njimi vidni aktivisti in podporniki bolivarianske revolucije, številni ljudje so bili ranjeni, napadeni pa so bili tudi domovi vladnih predstavnikov.

Vse kaže, da skuša opozicija s pozivom k ponovnemu štetju glasov in nasiljem destabilizirati razmere v državi, ustvariti kaos in prevzeti oblast. Jasno je, da smo v Venezueli priča počasnemu državnemu udaru, podobnemu tistemu iz leta 2002, v katerem je zahodnemu imperiju aktivno pomagal tudi  Capriles. Kot župan okrožja Baruta je kubanski ambasadi odklopil vodo in elektriko, preplezal ograjo ter vstopil na kubansko ozemlje. Tožilec, ki je dve leti kasneje vložil obtožnico proti njemu, je umrl v eksploziji podtaknjene bombe v njegovem avtomobilu.

Večina zahodnih kapitalističnih držav, med njimi tudi Slovenija, še vedno ni priznala zmage Nicolasa Madura in v javnost preko medijev širi dvom o transparentnosti volitev. In to kljub dejstvu, da opazovalne institucije kot so OAS, UNASUR in Carter foundation venezuelski volilni sistem  priznavajo kot enega najbolj transparentnih na svetu. Zato zahtevamo, da vse države, ki tega še niso storile, Nicolasa Madura prepoznajo kot legitimno izvoljenega kandidata in obsodijo nedmokratično povolilno nasilje, ki ga s fašistoidnimi  metodami ustrahovanja in pobijanja na ulicah Venezuele izvaja opozicija s podporo ameriškega imperializma.

S tem pismom izražamo polno podporo demokratično izvoljenemu predsedniku Nicolasu Maduru in nadaljevanju procesa socialistične revolucije 21. stoletja!

Delavsko-punkerska univerza

Comments are closed.