Tibor Rutar: Zreli Marx o državi – med zarotništvom in kritiko politične ekonomije

V predavanju bomo predstavili teorijo države, ki jo Marx nakaže po letu 1848, torej po Nemški ideologiji in Komunističnem manifestu, kjer še ostaja zavezan instrumentalizmu, po katerem država nima nikakršne avtonomije in je le orodje v rokah vladajočega razreda. V Osemnajstem brumairu Ludvika Bonaparta pa Marx nakaže teorijo države, ki dovoljuje, da z državo upravljajo tudi nekapitalistični agensi, ki iz medosebnih razlogov vseeno služijo interesom kapitalistov.

Namen predavanja je dvojen. Prvič, pokazali bomo, da ta druga teorija države ni zadovoljiva, čeprav je manj naivna od prve, instrumentalistične. Obe sta formulirani v »napol zarotniškem, napol funkcionalističnem jeziku« (Jon Elster) in ne uspeta prepričljivo razložiti, zakaj je v kapitalizmu država običajno nagnjena k interesom kapitala. Drugič, predstavili bomo »tretjo« teorijo države, ki temelji na Marxovih uvidih iz Kapitala in ki državi podeljuje relativno avtonomijo. Relativno avtonomijo zato, ker prikazuje delovanje države kot zamejeno z dinamiko, ki jo implicirajo kapitalistični lastninski odnosi; relativno avtonomijo pa zato, ker priznava, da so državni upravitelji lahko tudi nekapitalistični (celo socialdemokratski ali socialistični) agensi, ki nimajo nobenega medosebnega ali institucionalnega razloga, da bi služili interesom kapitalistov.

Tibor Rutar je doktorski študent sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član programskega odbora Inštituta za delavske študije. Raziskovalno se ukvarja predvsem z webrovskimi in poststrukturalističnimi kritikami historičnega materializma ter z metodološkim problemom odnosa med strukturo in človeškim delovanjem.

Leave a Reply