Delitvena ekonomija in izzivi delavskega organiziranja (Dolinar, Tolić, Ploštajner, Turšič)

ANŽE DOLINAR, Inštitut za delavske študije
K OBČI KRITIKI DELITVENE EKONOMIJE
V prispevku bom skušal orisati razloge za nastanek delitvene ekonomije. Vprašal se bom, na kakšni logiki delitvena ekonomija temelji in ali v resnici prinaša karkoli bistveno novega v ustaljene vzorce delovanja kapitalističnega sistema. Obenem bom izpostavil tudi omejitve alternativ, ki jih delitveni ekonomiji protipostavlja levica.

ANITA TOLIĆ, sodelavka Inštituta za delavske študije
UBER KOT MODEL ZASEBNEGA PRIDOBITNIŠTVA IN SOVRAŽNIK DEJANSKE DELITVENE EKONOMIJE
Korporacija Uber svoj prihod na trg ponudnikov prevoza upravičuje z argumenti izboljšanja ponudbe za potrošnike in priložnosti za (dodaten) zaslužek. Da gre primarno le za zaslužek te korporacije, si bomo pogledali na primerih dosedanjih izkušenj z Uberjem po svetu, pod drobnogled pa bomo vzeli tudi Ljubljano, kamor se je Uber že napovedal. Spregovorili bomo o morebitnih alternativah modelu digitalizacije, ki ima za cilj le zasledovanje zasebnega dobička, ter pojasnili, da zavračanje takšne digitalizacije, ki nastopa pod krinko delitve in sodelovanja, ne pomeni zavračanja napredne tehnologije in kolektivnih platform, ki služijo dejanskim potrebam ljudi.

KLEMEN PLOŠTAJNER, Inštitut za stanovanja in prostor
O ZASEBNEM PRISVAJANJU SKUPNEGA PREMOŽENJA V PODJETNIŠKEM MESTU
Vzpon Airbnb-ja je eden izmed simptomov nove vloge, ki jo mesta igrajo v svetovni ekonomiji. Ta vse bolj postajajo lovilci tokov mednarodnega kapitala in njegove personifikacije v podobi turistov. V prispevku bom orisal kako podjetniška mesta delujejo, kako proizvajajo prostor in kako dojemajo svoje prebivalce. Poskušal bom pokazati, da je Airbnb zgolj ena izmed konkretnih materializacij poblagovljanja mestnega prostora, ki ga vse bolj pleni mednarodni kapital.

ZALA TURŠIČ, Mladi+
POZITIVNE PRAKSE SINDIKALNEGA ORGANIZIRANJA V RAZMERAH DELITVENE EKONOMIJE
Delitvena ekonomija ima očitne posledice v prekarizaciji delovnih razmerij, vedno bolj jasnemu prelaganju stroškov in odgovornosti na delavce in delavke ter s tem v pomanjkanju socialne varnosti. To odpira vprašanje, kako te razmere vplivajo na možnosti sindikalnega organiziranja ter kakšne možnosti povezovanja v zahtevi po delavskih pravicah prinaša tovrstna oblika organizacije dela. Predstavljeni bodo različni primeri upora znotraj delitvene ekonomije, primeri organiziranja ter najbolj aktualnih zahtev. Poudarek bo na prepletu dobro znanih zahtev (npr. po pogodbi o zaposlitvi) ter aktivnosti (npr. stavke) z uporabo novih metod povezovanja. Ob tem prihaja do progresivne uporabe tistih tehnologij in aplikacij, ki s poslovnimi modeli kot so Uber samo prekarnost in atomizacijo delavstva še poglabljajo.

Comments are closed.