Uberizacija dela: delitvena ekonomija in izzivi delavskega boja

Uberizacija dela: delitvena ekonomija in izzivi delavskega boja

Tako zagovorniki kot nasprotniki deltvene ekonomije bi se verjetno strinjali, da so spremembe, ki jih prinaša, revolucionarne. Podjetja kot so Uber in AirBnB v pionirskem duhu podirajo družbene in regulatorne ovire: vozniki Uberja niso zaposleni, temveč kar “partnerji”, kar pomeni zgolj, da sami nosijo stroške nakupa avtomobila, goriva, servisiranja in zavarovanja, da jim ne pripadajo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, medtem ko ves nadzor nad pogoji poslovanja in tarifami ostaja pri podjetju. Podobno se AirBnB skriva za videzom neprofitne dejavnosti, ko na spletni strani oglašuje nasmejane ljudi, ki s popotniki “delijo” odvečen prostor v svojem domu, da bi na tak način prikrili profitno naravo svoje dejavnosti, ki spodbuja komodifikacijo bivalnega prostora. Podatki namreč kažejo, da se v nasprotju s predstavo, da AirBnB zgolj posreduje med navadnimi smrtniki, večina na AirBnB ponujenih nepremičnin uporablja izključno za namene kratkoročnega oddajanja.

V obeh primerih gre torej za načrtno ustvarjeno iluzijo, da podjetja zgolj posredujejo že obstoječe kapacitete in da bi bilo treba o njih razmišljati v podobah bolšjih sejmov in medsoseske pomoči, ne pa pridobitne taksistične ali hotelirske dejavnosti. Iz te iluzije tudi izhaja zahteva, da za delitveno ekonomijo veljajo posebna pravila, ne tista, ki urejajo pridobitno dejavnost.

Kar je pri delitveni ekonomiji resnično inovativnega, niso bistveno drugačne storitve, ki jih nudi uporabnikom, temveč načini, na katere se je zmožna izogniti oviram na poti do največjega možnega dobička. Pri tem dejavnost korporacij delitvene ekonomije pomembno vpliva na politične procese, saj so politične oblasti na lokalni in nacionalni ravni soočene s pritiski k deregulaciji, ki se jim težko uprejo. Mesto Toronto je bilo na primer letos prisiljeno popustiti Uberjevi politiki izvršenih dejstev in legalizirati njegovo dejavnost po tem, ko je v mestu nezakonito delovalo že približno 15.000 voznikov.

Na okrogli mizi bomo analizirali vpliv delitvene ekonomije na gospodarske panoge, v katere vstopajo, njihov vpliv na položaj delavcev v teh panogah, vpliv na komodifikacijo družbenih dobrin, s širjenjem delitvene ekonomije povezane trende deregulacije in spregovorili o alternativah komercialno usmerjenim modelom delitvene ekonomije. Osredotočili se bomo tudi na sindikalne strategije, ki so lahko aktualne za organiziranje delavstva v novih oblikah dela ter prevprašali obstoječe vizije razvoja mest, ki vse preveč prednosti namenjajo pridobitnim dejavnostim na račun ukinjanja javnega.

Program dogodka:

17.00 – 18.15 predavanje
Dr. MIROSLAV STANOJEVIĆ
SINDIKATI IN FLEKSIBILIZACIJA TRGA DELOVNE SILE V SLOVENIJI: SEKTORSKE RAZLIKE

18.50 – 20.15 panelna razprava
UBERIZACIJA DELA: DELITVENA EKONOMIJA IN IZZIVI DELAVSKEGA ORGANIZIRANJA

  • ANŽE DOLINAR, Inštitut za delavske študje
    K OBČI KRITIKI DELITVENE EKONOMIJE
  • ANITA TOLIĆ, sodelavka Inštituta za delavske študije
    UBER KOT MODEL ZASEBNEGA PRIDOBITNIŠTVA IN SOVRAŽNIK DEJANSKE DELITVENE EKONOMIJE
  • KLEMEN PLOŠTAJNER, Inštitut za stanovanja in prostor
    O ZASEBNEM PRISVAJANJU SKUPNEGA PREMOŽENJA V PODJETNIŠKEM MESTU
  • ZALA TURŠIČ, Mladi+
    POZITIVNE PRAKSE SINDIKALNEGA ORGANIZIRANJA V RAZMERAH DELITVENE EKONOMIJE