simpozij Prostor in lastnina

„Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.“

Trenutno stanje zapuščenosti ogromnega števila stavb in na drugi strani ogromnega števila posameznikov brez stanovanj in institucij brez prostorov za delovanje nas je spodbudilo k odprtju problematike lastninjenja prostorov. Zato v okviru rojstnodnevnega programa Radia Študent pripravljamo simpozij na temo: Prostor in lastnina.  Simpozij bo potekal 8. maja 2013 s pričetkom ob 12.00 v prostorih bivše tovarne Rog (osrednja stavba, prvo nadstropje)

Seznam govorcev: Lidija Radojevič, Sanja Žmavc, Tjaša Pureber, Rajko Muršič, Lana Zdravković, Anej Korsika, Vuk Čošić, Dean Komel, Lenart Kučič, Mitja Hlupič, Luka Tetičkovič, Matej Rudolf, Luka Omladič, Monika Bohinec, Miha Zadnikar, Katja Čičigoj, Jasmina Založnik

Okvirne teme:
1. Poznamo različne oblike prostorov – fizični, virtualni, medijski … prostor. Vsak od njih vpliva na organizacijo posameznikov in skupnosti in tudi obratno, v duhu nekega časa skupnost in posameznik organizirata svoj prostor. Na drugi strani je skozi čas prihajalo do premen o tem, kaj prostor je in ob tem se je spreminjala tudi njegova funkcijska komponenta. Kaj torej je/so prostori in kako vplivajo na politično in posameznikovo življenje? Ali je na prostor nujno gledati skozi dimenzijo lastnine oziroma kako to vpliva na ureditev prostorske politike?

2. Od vsepovsod slišimo zahteve po tvorbi „skupnega prostora“. Posebej v aktivističnih in protestniških krogih se že pojavljajo ideje in zahteve po tvorbi lokalnih skupnosti, skupščin neposrednega odločanja, urbanih vrtov … Kako je možno vzpostaviti takšne prostore, čemu bi služil in kako naj bi povečali politično participacijo na lokalnih ravneh? Ali skupni prostor pomeni tudi prostor srečevanja, brez gostov in gostiteljev?

3.Atenska demokracija je poznala Agoro kot prostor javnega, političnega delovanja. Ali lahko danes še govorimo o takšnem prostoru, ali pa je funkcija javnega odločanja razpršena po različnih institucijah?

Zdi se, da vlogo javnega prostora politične debate danes zasedajo mediji, ki pa so, vsaj na neposredni ravni, ločeni od funkcij političnega odločanja. Kakšna je torej vloga medijev pri tvorbi družbenega konsenza?

4. Ali je danes še aktualna alternativa med privatnim/javnim/skupnim, ali pa vse tri kategorije delujejo po istih zakonih – zakonih trga? Ali danes sploh še obstaja skupno? Kaj naj bi to bilo in po kakšnih principih naj bi delovalo?

5. Koncept lastnine se pogosto dojema kot edino, kar nudi jamstvo za skrb in ohranjanje določenega prostora. Vendar pa trenutno stanje zapuščenih prostorov v Sloveniji kaže drugačno sliko: ostajajo neuporabljeni in zanemarjeni. Na drugi strani pa se že izraženim zahtevam po prostorih za kulturne in umetniške produkcije vse bolj pridružujejo konretne eksistencialne stiske posameznikov in posameznic. Kakšno je konkretno stanje z nerabljenimi prostori v Sloveniji? Kakšne so vladne politike na tem področju? Kako se skozi kontekst zapuščenih prostorov kaže stanovanjska problematika nasploh?

6. V Sloveniji poznamo nekaj že obstoječih primerov vzpostavitve skupnih prostorov v namene kulturne, umetniške produkcije in političnega delovanja, kot sta v Ljubljani npr. Metelkova in Rog ter številni kulturni centri po drugih krajih. Kakšne so izkušnje posameznikov iz že obstoječih »samoniklih« in »alternativnih« prostorov? Kaj te prostore loči od drugih, s sorodno vsebino napolnjenih prostorov? Kako reflektirajo, legitimirajo in branijo svoj obstoj? Kako se soočajo z vse bolj agresivnimi poizkusi njihovega podrejanja različnim zaslužkarskim interesom?

In nenazadnje, zakaj ima oblast do njih shizofren odnos? Primer je Metelkova: po eni strani jo mestna oblast promovira kot turistično zanimivost, ki je nastala mimo običajnih oblastnih mehanizmov, po drugi jo skuša na vsakem koraku nadzorovati in disciplinirati.

7. Ideologija prostega trga je danes pripeljala do stanja, v katerem interesi kapitala vse bolj določajo namembnost prostorov. Kako to krni naše potrebe po drugačnih rabah prostora? Kako se proti temu boriti, kakšne konkretne prakse je vredno uporabiti pri ponovnem prisvajanju prostorov za skupe potrebe?

Moderatorji: Jernej Kaluža, Gregor Kuhar, Nataša Mrzel, Aleš Rojc

Comments are closed.