Vuk Vuković – Zakaj socializem?

Vuk Vuković – Zakaj socializem?

Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: zakaj hočemo socializem? Ker so kapitalistična produkcijska razmerja nadela »okove« produkcijskim silam, ki jih je kapitalizem tako obsežno razvil? Zato ker si je levica vedno prizadevala za boljši »moralni red«, bolj pravično družbo, »boljši jutri«, ki si bo prizadeval za človekovo dostojanstvo? Ali zato ker moramo spodbujati altruizem in solidarnost proti egoizmu kapitalistov, torej najprej temeljito spremeniti vrednote?

V svojem predavanju bom na najprej poskušal podkrepiti idejo o materialnem interesu kot osnovi za socialistično politiko danes. Da bi lahko to storili, moramo odgovoriti na dve ključni vprašanji: 1.) So ljudje na splošno, še posebej pa delavski razred, le »pasivni potrošniki«, česarkoli jim »sistem« vsiljuje, ali ne? 2.) Če je delavski razred dejansko dejavna sila, kaj je potem vodilo, družbena baza, takšne dejavnosti? Poskušal bom pokazati tudi, da zanašanje na interes ne vodi k modelu homo oeconomicusa, ki je prisoten v (neo)klasični ekonomiji, temveč nas lahko takšna reapropriacija pripelje do novih političnih in strateških prednosti, nujnih, da ubežimo politični nepomembnosti.

Drugi del, ki izhaja iz zgornjih zaključkov, zadeva našo socialistično alternativo: kaj naj bo cilj socialističnega boja? Poskusil bom pokazati, da obstajata dve nasprotujoči si poti, ki sta odvisni od odgovorov na zgornji vprašanji: prva, ki poudarja potrebo po ukinitvi naših »umetnih potreb in želja« in riše sliko socializma kot družbe, kjer se »enakomerno porazdeljuje beda« (kot je dejal Churchill); in druga, ki v socializmu vidi način zadovoljitve vseh človeških potreb (z nujnimi spremembami) ter gleda na razširitev potreb, ki jih je spodbudil kapitalizem, kot na zgodovinsko napreden pojav. Na koncu bom poskušal dokazati, da je ta vizija veliko bližja Marxovi lastni – vizija družbe izobilja – ter da se je zanjo vredno boriti.

Vuk Vuković je študent sociologije v Beogradu in član teoretsko-političnega kolektiva Gerusija in beograjskega Centra za družbene analize.

Leave a Reply