Avstrijska državljanska vojna
Na današnji dan leta 1934 se je z zmago desnice končala avstrijska državljanska vojna med fašističnim režimom Engelberta Dollfussa in socialističnimi silami pod vodstvom socialdemokratske stranke (SDAP).
Po razpadu Avsto-Ogrske 1918 je SDAP pod vodstvom reformističnega kanclerja Karla Rennerja v novi avstrijski republiki postala največja stranka, ki je v vladni koaliciji z konservativno Krščansko-socialno stranko uspela izpeljati nekatere napredne reforme kot je npr. osemurni delovnik in zavarovanje za brezposelne, dosežen pa je bil tudi dvig delavskih pravic in izboljšan položaj sindikatov. Po volilnem neuspehu 1920 je SDAP bila primorana oditi v opozicijo, vendar je svojo moč v 20. letih vseeno še dodatno okrepila na Dunaju, ki se ga je pod vodenjem socialdemokratskih mestnih oblasti oprijelo tudi ime Rotes Wien (Rdeči Dunaj).V njem si je SDAP zgradila močno podporo med delavstvom tudi z masovno gradnjo javnih stanovanj, katerega najbolj prepoznaven spomenik je še danes urbani kompleks Karl-Marx-Hof.
V času ko je večina ostalih socialdemokratskih strank v Evropi sledila reformistični politiki, antikomunizmu ter sklepanju koalicij z liberalci in konservativci, je avstrijska SDAP pod okrepljenim vplivom njenega levega krila, leta 1926 s kongresom v Linzu sprejela nov marksističen program, ki se je odpovedal paktiranju z meščanskimi strankami. Glavni pisec programa je bil avstromarksistični teoretik in levi socialist Otto Bauer, ki si je prizadeval za ponovno združitev evropske socialdemokracije in komunistov. V letih po začetku Velike depresije 1929, ki je tudi v Avstriji povzročila ogromno inflacijo, brezposelnost in delavske nemire, se je desnica pod vodstvom kanclerja Dollfussa iz vrst Krščanskih socialcev zbala prihoda levičarske opozicije na oblast, hkrati pa so z vzponom nacizma dobili tekmeca tudi na desnici, zato je marca 1933 Dollfuss suspendiral parlament ter razglasil izredne razmere in v naslednjih mesecih med postopnim uvajanjem diktature prepovedal tudi delovanje oboroženega krila SDAP - Republikanischer Schutzbund, ki so ga ti organizirali za namene obrambe pred desničarskimi paramilicami in fašizmom.
Razmere so dokončno dosegle vrelišče 12. februarja po vpadu na sedež SDAP v Linzu čemur je sledil oborožen upor socialdemokratov, znan tudi kot Februarska vstaja, ki so se ji pridružili tudi komunisti. Spopadi so se kmalu razširili po delavskih četrtih avstrijskih mest vendar je režimskim silam uspelo v le nekaj dneh odpor zatreti, vstajniki na Dunaju pa so se bili nazadnje prisiljeni umakniti in zabarikadirati v okrilje Karl Marx Hofa, simbola delavskega gibanja, ki ga je Dolffuss med zavzetjem zaukazal obstreljevati s topovi. Po porazu socialdemokratske vstaje se je z dokončno uvedbo diktature pričelo obdobje t.i. »avstrofašizma«, ki je trajalo vse do nemške priključitve Tretjemu rajhu 1938.
Po 2. svetovni vojni so reformirani socialdemokrati pod vnovičnim vplivom Karla Rennerja, ki je postal predsednik republike, nato oblikovali dolgotrajne vladne koalicije ravno s starimi sovražniki, ki so se iz Krščansko-socialne stranke preimenovali v Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) in pod tem imenom krojijo avstrijsko politiko še danes.