Weimarska Nemčija
Na današnji dan leta 1919 se je prvič sestala Weimarska nacionalna skupščina. Ta dogodek štejemo kot ustanovitev Weimarske republike, nemške države, ki je obstajala v obdobju po koncu Prve svetovne vojne in pred Hitlerjevim prevzemom oblasti.
Novonastala republika se je takoj znašla v kriznem stanju - deloma zaradi dolge vojne, deloma pa zaradi reparacij, ki so ji bile naložene. Pri tem so vztrajali predvsem Francozi, ki jih je močna in združena Nemčija ogrožala - obenem pa je bil njihov nacionalni ponos še vedno ranjen po vojni 1870-1871. V tem kontekstu je bila država precej šibka in v zraku je visel prevrat. Močna so bila na primer socialistična in komunistična delavska gibanja, ki jih je večkrat krvavo ustavila vojska v kombinaciji s paravojaško formacijo “Freikorps”. Opozoriti je treba, da so bili prav Socialni-demokrati pogosto na čelu zatiranja delavskih gibanj - primer tega je marčevski upor leta 1920.
Toda mobilizacija je uspevala tudi desnici - če ne drugega lahko opozorimo na Hitlerjev Pivniški puč leta 1923, s katerim so nacisti poizkusili zanetiti državni udar, s tem da je bila v tem času desnica mnogo več kot Hitler.
Prvo krizo je Weimarska republika prebrodila bolj ali manj uspešno in celo uspela ujeti del vala ekonomske rasti, ki je sicer zaznamoval dvajseta - to je splošni, proleterski populaciji dalo dovolj materialnih dobrin in optimizma, da so politična gibanja, tako na levi, kot tudi na desni, stagnirala. Toda kmalu je zlom ameriške borze Nemčijo - in cel svet - pahnil v novo krizo. Na volitvah so glasove pridobivali komunisti (KPD) in nacisti (NSDAP), t.i. “center” pa ni bil sposoben vladati ali se soočati s krizo. Eventuelno se je nemška elita sprijaznila s porazom “zmernih” opcij in - ker bi kakršna koli moč komunistov pomenila izgubo njihove moči - oblast prepustila Hitlerju.
Zgodovinskih lekcij Weimarske republike je več. Prvič, vzpon desnice, sploh v svoji najskrajnejši, fašistični obliki, je posledica neuspeha levice. Toda drugič, da so bili komunisti in socialisti v Nemčiji tako šibki, je do velike mere posledica social-demokratske represije in kolaboracije z “zmerno desnico” in centristi.